Ko začenjamo z varjenjem piva je super, če imamo okoli sebe nekoga, ki to že počne. Vsak mali nasvet na začetku pride prav, pa ne samo na začetku.
Moje prvo pivo je bilo zvarjeno 1. 1. 2021. Na to sem bil pripravljen že kar nekaj časa, vendar nisem zbral poguma za to prvo kuho. To ni bila novoletna zaobljuba vendar zaobljuba novoletnega dne, zgodnje jutro me je premagalo. Dovolj je bilo izgovorov, lotil sem se kuhe ter zvaril svoje prvo pivo, lager pivo.
Ker seveda nisem imel praktičnih izkušenj sem se precej lovil, porabil čisto preveč časa ter izgubil kakšen dober živček, kajti nisem vedel kaj so lahko potencialne napake pri samem postopku. Prepričan sem namreč bil, da se mi bo moje pivo ponesrečilo. Motna rjava barva pri pretakanju v fermentor, ogromno usedline, slad zmlet skoraj kot moka, panika o preveliki izpostavljenosti CO2 ter mrzla sparge voda, ki sem jo pozabil segreti. Če preskočim fermentacijo ter zorenje, prvi požirek piva, neopisan užitek, ki pa si ga nisem pustil uživati v celoti saj sem iskal napake v okusu.
Rabil sem nekaj potrditev, nato pa je bil občutek res neverjeten. Takrat sem vedel, da to ni bilo zadnje pivo, ki sem ga zvaril, vendar sem v naslednjih dveh kuhah prišel do odločitve. Začel sem kuhati piva stila ale. Lager namreč potrebuje bistveno več časa za fermentacijo in zorenje na hladnem, jaz pa sem hotel variti čim bolj pogosto.
Tu se je porodila ideja ter želja po eksperimentiranju z okusi. Tu sem si zadal, da bom poskusil vse sam, nebom prekuhaval obstoječih receptov, temveč sam poiskal kombinacije, ki delujejo. Začel sem uporabljati slade, ki niso tipični za varjenje ale stila piv, uporabljal sestavine, ki so mišljene za izdelavo lagerjev pri nizkih temperaturah, sam pa sem jih varil pri visokih. Ko sem se prebijal čez skuhane serije piv sem vsako posebej razčlenil ter jo skuhal večkrat, odvzel določene sestavine, slade, hmelje, ki sem jih kombiniral, eno po eno, da sem res lahko ugotovil kaj vsaka od njih prinese k okusu. Na tak način sem brez kakršnega koli predznanja počasi začel pridobivati izkušnje, z vsako novo serijo pa zelo vneto in neučakano čakal na povratne informacije prijateljev, ki so uživali v mojih novih pivih.
Spomnim se, da sem imel kar nekaj časa izzive z peno. Nikakor je nisem znal do dobra razviti. Ker sem izčrpal vso literaturo, ki mi je bila na voljo, youtube ter forume sem začel v svoja piva pri stekleničenju dodajati več dekstroze, sladkorja, v upanju, da se pena bolje razvije. Sprva je izgledalo, da sem našel rešitev, saj je pena na začetku res prišla hitreje, vendar se je kasneje razvila v pivski vulkan. Takrat si nisem mogel predstavljati, da se rešitev skriva le v parih stopinjah celsius v času zorenja.
Izkusil sem tudi kaj se zgodi, če se pivo okuži ob uporabi novega plastičnega kotla za fermentacijo. Nisem bil dovolj pozoren na prasko v notranjosti, katera se ni razkužila. Rezultat je bil kot, da bi pil pivo z okusom po plastiki. Nato še kaj se zgodi, če stekleničimo v razkuženo steklenico. Poseben dogodek je bil tudi fermentor, ki mu je odpihnilo pokrov zaradi prevelike količine piva, močne fermentacije ter premalo prostega notranjega prostora. Pa še nezgoda mnogih domačih pivovarjev – kvasovke, ki niso bile aktivne. Odkljukal sem tudi izkušnjo nerazporejenega batch priminga.
Mislim, da bi lahko še lep čas pisal o kiksih ter spodrsljajih. Vendar me je vsak od njih, bika kakršen sem, lačnega rešitve in novih uspehov popeljal naprej. Danes sem razvil strast do eksperimentiranja z različnimi žiti, tipi ječmenov, dodatki, sadjem ter zelišči. Varjenje je postala moja strast. Ne morem opisati vseh občutkov ob tem, to je postalo nekaj kar mi pomeni vse. V začetku letošnjega leta niti pomisliti nisem upal, da bi lahko bil kjer sem danes.
Da je temu tako, pa se imam seveda zahvaliti tudi dobrim ljudem okoli sebe, cvetkam, brez katerih ne bi bil tako daleč na svoji poti, mojih prijateljev, družine ter projekta PONI RRA LUR, o katerem bom povedal več na slednjič, do takrat pa na zdravje.
Vprašanje s preprostim odgovorom. Vsak, ki mu je to v veselje in bo v to vložil čas ter trud. Danes, ko gledam nazaj na svojo prvo kuho, ne morem verjeti kako skoraj preprost je cel postopek, takrat pa mi je to izgledalo kot cela znanost.
Ko sem se odločil, da bom zvaril svoj prvi ‘batch’, nisem imel nobenih izkušenj, nobenih znanj, nisem poznal nobene osebe, ki bi mi lahko pomagala s kakšnim nasvetom. Moram priznati, da predno sem zvaril svoje prvo pivo je preteklo kar precej časa, ki sem ga posvetil zbiranju informacij ter pridobivanju prve opreme. Prebiral sem razne članke ter knjige kot so Home Brew Beer (Greg Hughes), How to Brew (John Palmer), Handbook of brewing (Priest & Stewart), Brewing Microbiology (Priest & Campbell). Pregledal sem tudi razne video posnetke preko Youtube. Nekaj super zanimivih stvari se lahko najde pri tukaj omenjenih oglaševalcih kot so BEER-N-BBQ by Larry, Barley and Hops Brewing, Mash Hacks, NorthrenBrewerTV. Nekaj informacij sem prebiral tudi na slovenskih straneh kot so pivopis.si in sam svoj pivovar na alter.si, bolj pa sem se posvetil zgoraj omenjenim tujim virom. Zdaj ko gledam nazaj vidim, da bi marsikje privarčeval na času ter denarju, če bi vedel kar vem danes. Sem se pa vse naučil sam in danes tudi toliko bolj cenim vsak korak pri samem varjenju sploh takrat, ko imam v kozarcu pred sabo mrzlo domače pivo.
Predno se lotimo opreme ter potrebnih surovin za samo varjenje je potrebno omeniti še eno, bolj pomembno stvar. Prostor za samo kuho ter fermentacijo. Kot najbrž že veste sami na pridobivanje piva vpliva več faktorjev, eden izmed bolj pomembnih je temperatura fermentacije. Večina domačih pivovarjev začne svojo pot v garažah ali kleteh, saj nudijo v večini temen prostor, dobro izolacijo in dokaj stabilno temperaturo. Sam sem začel precej drugače, ker nisem imel na voljo naštetih prostorov, ampak željo da dokažem, da se da kuhati še drugje. Sam sem namreč začel kuhati v predsobi majhne garsonjere v tretjem nadstropju večje stanovanjske stavbe. V tem delu sem imel požarna vrata skozi katera sem lahko odvajal paro, predsoba sama po sebi pa ni imela nobenih oken ter dokaj stabilno temperaturo. Tam je potekala fermentacija. Seveda je bilo to daleč od idealnega prostora, vendar za sam začetek je bilo dovolj. Pomivanje pripomočkov in opreme je potekalo v kopalnici na keramiki, razkuževanje pa v predsobi. Danes sem na poti k seljenju v večji prostor, mojo bodočo pivovarno, kjer bo cel postopek bistveno lažji.
Predno se lotimo opreme pa bi rekel, da si vzamemo malo časa za procesiranje informacij in kakšno dobro pivo! Do na slednjič, na zdravje!
Pivo je beseda, ki v meni zbudi veliko občutkov, čustev ter spominov. Za mnoge ljudi je pivo samo pijača, jaz pa ga vidim kot umetnost, znanost, veselje. S prvim pivom sem se srečal že v otroštvu, ko mi je oče pri kosilu dovolil srebati tisto privlačno peno s svojega kozarca, na kar sem bil kar malo ponosen. Z vsakim letom sem seveda poskusil ukrasti še kak požirek in tako sem se počasi seznanjal s prijetnim okusom, omamnim vonjem ter z belo gosto peno, ki sem jo videl kot iz risanke.
Na poti odraščanja sem na osebni ravni zašel iz prvotne smeri, ko bi iskal svoje poslanstvo doma. Dokaj mlad sem zapustil Slovenijo, našel delo na ladjah ter v naslednjih desetih letih preplul in prepotoval večji del sveta. Spoznal sem veliko različnih ljudi ter različnih navad in kultur. Vedno pa je bilo tam tisto, kar me je spremljalo čez vse te bogate izkušnje, pivo seveda, prav ste odgovorili.
Vendar to pivo je bilo vedno drugačno, imelo je druge okuse, drugačne arome ter drugačne barve!!! Danes so domače pivovarne pri nas že zelo dobro uveljavljene ter novi okusi prihajajo na dan kot gobe po dežju. Nekoč je bilo tega pri nas manj in seveda so me vsi ti novi okusi, ki sem jih srečeval, popolnoma prevzeli. Ljubezen do piva je rasla, vendar nisem še vedel, da bo to nekoč v življenju moja pot, moje poslanstvo. Nekaj me je vleklo k raziskovanju pivovarskih praks, načinov in postopkov pridelave.
Izmed mnogih obiskanih pivovarn so mi v spominu najbolj ostale naslednje tri: Beer House – Tallin Estonia, Craft Beer Rockstars – Warnemünde Germany, Brewery Hop Dogma – El Granada California. Beer House v Tallinu je prirejala degustacije njihovih lastnih piv, ki so v pivnici servirana v litrskih vrčih. Izbire je ogromno, zraven pa strežejo estonske specialitete, izvrstne golaže ter pivske klobase. Navada pri njih pa je, da te postrežejo oblečeni v njihove tradicionalne noše.
V Warnemünde sem si ogledal eno izmed največjih izbir piva, kar sem jih kdajkoli videl na enem mestu. Pri Craft Beer Rockstars namreč nudijo okoli 400 različnih okusov piva ter 30 različnih vrst. Vendar pa mi je bila najbolj všeč Hop Dogma v Half Moon Bay-u v Kaliforniji, ki se zelo razlikuje od ostalih dveh omenjenih pivovarn. Po domače bi ji lahko rekli »pajzl«. Pivnica je srednje velika soba, kjer se najde le nekaj miz in velik šank. Pivoljubov pa je vedno več kot je prostora. Vzdušje je nekaj posebnega, prav tako kot okusi njihovega piva.
Ob obisku mnogih pivovarn ter pivnic sem zmeraj sanjal o svojem pivu, kako bom nekega dne tudi sam podkuril ogenj ter zvaril svoj lastni zvarek. Nikoli pa nisem mislil, da bi to zame lahko bilo več kot samo hobi. V naslednjih objavah bom opisal svoje korake, izzive, uspehe, težave, ki sem jih imel ter jih še imam na poti do svoje pivovarne.
Do naslednjega tedna pa želim vsem veliko uspehov in seveda, odprite si tudi kakšno pivo!
Nekaj malega o meni. Rojen v Kranju, doma iz Domžal, vendar sem svoje otroštvo preživel v Logatcu. Kot otrok sem rad preživljal prosti čas v naravi in kuhinji, kjer sem hitro pridobil kakšen odvečni kilogram.
Zaradi strasti do kuhe, sem se vpisal na slaščičarsko šolo, nato pa po zaključku zamenjal smer, ter se osredotočil na osebno trenerstvo in maserstvo. Leta 2010 sem se kot osebni trener odpravil na mojo prvo križarko (Carnival Freedom), kjer sem spodbujal goste k zdravi prehrani ter pravi obliki telovadbe. Žal pa sem po osmih mesecih bil prisiljen zaključiti pogodbo zaradi poškodbe na spodnjem delu hrbtenice.
Ko sem se v domačem okolju postavil na noge v samo 14 dneh, sem znova popokal svoje stvari, ter se odpravil v Anglijo. Po treh letih življenja ter dela v Yellow Pages (Manchester branch) kot Customer services advisor, sem prav tako hitro kot sem prišel, tudi odšel. Pot me je vlekla nazaj na križarke, kjer sem ostal vse do leta 2016 ter obplul skoraj cel svet.
Moja pot pa je bila tam daleč od konca. Naslednjo leto sem preživel na Tajskem kjer sem si nabiral znanje, izkušnje ter licence kot “able sea man”. 2017 sem odrinil v Španijo, na Palmo de Mallorco, kjer sem do poznega 2019 delal ter plul na privatnih jahtah.
Ob koncu 2019 sem se vrnil v Slovenijo, pripravljen, da obrnem nov list, zapišem novo poglavje o pivovarstvu, ter sledim svojim sanjam.
