V zadnjem času ni prva izbira le za tiste, ki alkohola ne pijejo.
Odkar pivo obstaja je služil dvema namenoma – osvežiti in opiti. Dandanes pivovarne stremijo predvsem k temu, da je pivo čim bolj osvežilno. Brezalkoholna piva so v zadnjem času postala upanje za pivovarne, da obrnejo njihov trend padajoče prodaje bolj alkoholnih različic piva. Večje pivovarne kot je npr. Heineken bi si želele, da bi pivci imeli pivo v rokah vse od jutra pa do večera.
Brezalkoholna piva so v prodaji že desetletja, v Sloveniji pa jih poznamo že več kot 20 let. A vedno je bil njihov okus “prazen”. Pivovarne so s proizvodnjo brezalkoholnih piv ciljale na tiste potrošnike, ki alkohola ne smejo piti – nosečnice, verniki in vozniki. Pivovarne so jih prodajale pod drugačno embalažo in blagovno znamko kot svoje paradne konje.
Še predno je pandemija zaprla vrata lokalom in barom je pitje piva začelo upadati, predvsem zaradi zdravstveno vedno bolj ozaveščenih milenijcev. V izogib padcu prodaje so pivovarne investirale v razvoj bolj okusnih brezalkoholnih različic piva. Sedaj se jim ta investicija počasi obrestuje. Četudi nihče ne bi pomotoma zamenjal brezalkoholno pivo z navadnim, se razlika med okusi počasi a vztrajno manjša. Brezalkoholna piva so postala dovolj kvalitetna, da jih sedaj promovirajo največji pivovarski konglomerati.
Del zanimanja, ki ga velike pivovarne kažejo za brezalkoholna piva, je ekonomskega izvora. Proizvodnja brezalkoholnega piva je dražja od običajne alkoholne različice. Proces zahteva ekstrakcijo nastalega alkohola iz sveže fermentiranega piva. Strošek te ekstrakcije pa se obrestuje pri dajatvah na alkoholne pijače, ki jih pivovarne tako ne plačujejo. Prav tako k temu pripomore dejstvo, da je potrošnik pripravljen plačati enako ceno za pivo z vsebnostjo alkohola ali brez.
Brezalkoholno pivo še vedno ostaja nekakšna niša med pivci. Glavni razlog ostaja, da ga pijemo takrat, ko pravega ne moremo piti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Podatki kažejo, da je v letošnjem letu prodaja brezalkoholnih piv dosegla 2.4 % celotne globalne prodaje. Še vedno je to velik skok glede na podatke izpred desetletja, ko je le-ta dosegla 1.5 %. Povečanje prodaje brezalkoholnega piva je bilo najbolj občutno v regijah, kjer je prodaja piva že tako ali tako visoka. Najbolj očitno se je to pokazalo v Evropi.
Cilj pivovarn je tako preusmeriti oglaševanje brezalkoholnega piva ne kot piva, ampak kot premium gazirano pijačo za odrasle. To jih vključi v trg gaziranih pijač, ki je več kot štirikrat večji od trga piva.
Tak preobrat v oglaševanju je zlasti očiten pri velikanu Henikenu. Njihova brezalkoholna piva se že oglašujejo kot pijača za v pisarno, fitnes ali avto. Cilja tudi na bolj tradicionalne pivce, nedavno z oglaševanjem Evropskega nogometnega prvenstva.
Velike pivovarne menijo, da jim investicija v brezalkoholna piva da dodatno prednost pred njihovimi tekmeci v craft industriji. Craft pivovarne so v zadnjem desetletju doživele svoj razcvet, vendar s svojimi manjšimi proizvodnjami ne morejo investirati v linijo brezalkoholnih različic piv. Cilj craft pivovarn je ponuditi potrošniku alkoholno, hmeljno pivo, ne lahkih in ne impresivnih lagerjev, ki jih varijo industrijske pivovarne. AB InBev (Belgijski velikan, ki si lasti Budweiser, Corono in Stello) npr. cilja na 25 % delež prodanih brezalkoholnih piv do leta 2025 (iz trenutnega 3.5 % deleža).