fbpx

Zakaj danes lahko varimo pivo?

Ob dnevu spomina na mrtve smo nekoliko pobrskali v našo zgodovino in izbrskali nekaj imen, ki so pomembno vplivala na razvoj pivovarstva v Sloveniji. Seveda si želimo tudi mi izvedeti čim več o zgodovini pivovarstva, predvsem o craft in domačem pivovarstvu pri nas, zato vas hkrati vabimo da v primeru, da doma hranite kakšne zapise, posnetke, oz. veste kaj več o zgodovini slovenskega pivovarstva, to tudi delite z nami.

Pivu podobne pijače so na našem ozemlju pili že davno pred prihodom Slovanov. O tem priča tudi najdba na območju Ljubljanskega barja, kjer so našli 3900 let stare pivske posode. Izvornim oblikam pivu podobnih pijač so kasneje Germani in Slovani začeli dodajati hmelj, s čimer so se začeli približovati okusu piva, ki ga poznamo danes. Najstarejši ohranjeni dokumenti, ki pričajo o varjenju piva v naših krajih, segajo v 13. stoletje. Prva znana pivovarna na slovenskem ozemlju (pivovarniška huba) se je nahajala v stolpu Loškega gradu. Omenja jo urbar Freisinške škofije iz leta 1291, besedo pivo na slovenskem pa je uzakonil teoretik in jezikoslovec Matej Cigale.

Prvega pivovarja v Ljubljani se omenja v patentih iz leta 1592. Z nazivom prvega ljubljanskega pivovarja se povezuje človeka po imenu Miklavž Wirth. Do prave eksplozije pivovarn pri nas je prišlo v sredini 19. stoletja, ko je v Ljubljani delovalo preko 50 pivovarn.

Pomemben priimek, na katerega naletimo v zgodovini pivovarstva je tudi priimek Stare. Njegova pivovarna v Mengšu je delovala od leta 1818 do leta 1917. Iz tistega časa sta se vse do danes ohranili dve stari steklenici z originalno vsebino pijače, ki ju hrani Mestni muzej Mengeš. Sodita v čas med letoma 1890 in 1905 ter predstavljata najstarejše ohranjeno pivo v Sloveniji, po doslej znanih podatkih pa celo v celinski Evropi.

Ob koncu 19. stoletja so se na slovenskem obrtne in rokodelske pivovarne hitro širile, največje med njimi so zvarile tudi do 3.000 hl piva. Danes najbolj poznana izmed njih je zagotovo Pivovarna Union, ki so jo leta 1864 ustanovili bratje Kozler. Njihova pivovarna si je skozi zgodovino razvoja pripojila nekatere manjše pivovarne in se za razliko od nekaterih drugih pivovarn (Mengeš, Vrhnika, Žalec, Kranj), ki so bile svoja vrata prisiljene zapreti, hitro večala.

Na drugi strani začetki Pivovarne Laško segajo v leto 1825, njen začetnik pa je po navedbah pisnih virov medičar in lectar z imenom Franz Geyer. Leta 1838 je pivovarno kupil takratni lastnik Rimskih Toplic, Heinrich August Uhlich. Po drugi svetovni vojni so na našem ozemlju ostale tri velike pivovarne: Union, Laško ter nekoliko manjši štajerski Talis, ki ga je nato leta 1998 odkupila pivovrna Laško.

Sredi 90. let 20. stoletja pa pri nas beležimo tudi prve pojave sodobnih manjših (craft) pivovarn, ki so na slovenskem trgu prisotne še danes, kot npr. pivovarna Adam Ravbar ter pivovarna Kratochwill.