Pri varjenju doma se nam marsikdaj kaj ponesreči. Morda se tega zavedamo, morda ne. Težave, ki nastanejo ob varjenju piva, je dobro prepoznati in se naučiti ukrepati, predno je prepozno. Nekatere težave lahko odpravimo, nekatere pa so za našo kuho lahko kritične. V seriji člankov bomo skupaj spoznali nekatere bolj pogoste težave, s katerimi se domači pivovarji srečujejo, predstavili pa vam bomo tudi možne načine, kako te težave odpraviti.
Težava: Kvas sem v pivino dodal dva dni nazaj, dogaja pa se nič.
Povzročitelj 1: Fermentacija je lahko odsotna zaradi različnih razlogov. Če v kipelni vehi ni videti mehurčkov, to lahko nakazuje na slab stik med veho, čepom in pokrovom fermentorja. Fermentacija tako lahko poteka, vendar CO2 ne uhaja iz fermentorja.
Rešitev: Tehnično gledano s končnim izdelkom ne bo nič narobe. Naslednjič bodimo pozorni le na to, da veho bolje pritrdimo ali zamenjamo del, ki je zamašen.
Povzročitelj 2: Slab kvas. Ko fermentacija v pivini ne poteka, je krivec najbolj pogosto ravno kvas. Če je bil suhi kvas pravilno pakiran in shranjen, bi moral biti za fermentacijo primeren vsaj dve leti. Če pa uporabljate kvas, ki je prišel prilepljen na prašno konzervo sladnega ekstrakta obstaja precej velika možnost, da le-ta ni bil primerno shranjen ter zato ni primeren za uporabo. S kvasom je potrebno ravnati pravilno in ga hraniti v hladnem prostoru, najbolje v hladilniku. Prav tako mu je potrebno zagotoviti primerne pogoje za množitev. Nekatere vrste suhih kvasovk je potrebno rehidrirati, spet druge lahko samo potresemo po vrhu pivine, vendar s to metodo morda ne dobimo primernih rezultatov. Najbolje je, da kvas pred dodajanjem v pivino rehidriramo in pripravimo na delovanje v pivini. Več o kvasu si lahko preberete tukaj.
Rešitev: V kolikor fermentacija ne poteka tako kot bi morala predlagamo, da kvas pred uporabo rehidrirate. To storite tako, da v manjšo posodo dodate cca 2 dcl vode pri cca 20 °C in v to vmešate suhe kvasovke. Počakate dobrih 15 min, da se kvasokve “zbudijo” in nato mešanico vlijete v pivino. Enako velja za tekoče kvasovke. Število kvasovk je precej višje v tekoči obliki kot v suhem pakiranju. Pred dodajanjem v fermentor jih je potrebno prebuditi v “starterju”. To pomeni, da vsaj 24 ur pred dodajanjem v fermentor ločeno v približnu 1 L vode zavremo dobrih 100 g sladnega ekstrakta (cca 20 min), ga ohladimo na sobno temperaturo in vanj dodamo kvasovke. Erlenmajerico pokrijemo z aluminijasto folijo in vsebino premešano na cca. 30 min. To najbolje storite z magnetnim mešalom. Po 24 urah na sobni temperaturi vsebino dodamo v fermentor, kjer je pivina prav tako ohlajena na sobno temperaturo.
Povzročitelj 3: Mraz. Pogoji za fermentacijo so lahko v vašem prostoru prehladni. Večina Ale kvasovk pod 15 °C ne deluje več optimalno. Če kvasovke rehidrirate v topli vodi in jih dodate v hladno pivino, jih s tem šokirate. Da se privadijo na precej hladnejše okolje potrebujejo čas. To lahko zamakne proces fermentacije.
Rešitev: Fermentor prestavite v toplejši prostor ali ga segrejte. Poizkusite uloviti temperaturo, ki je napisana na vrečki kvasa, ki ste ga uporabili.
Povročitelj 4: Temperatura dodajanja. Ste vodo ohladili na primerno tempearturo predno ste dodali kvas? Če je bila voda prehladna (pod 15 °C), bodo kvasovke ostale zlepljene. Polna rehidracija ne bo dosežena. Če ste jih dodajali v prevročo vodo (nad 35 °C), pa bodo kvasovke “opečene” oz. jih bomo ranili. Fermentacija tako ne bo uspešna. Prav tako bodo kvasovke neuporabne, če jih boste dodali v vodo za rehidracijo in nato to mešanico zavreli. Kvasovke s tem ubijete.
Rešitev: Uporabite nove kvasovke in jih dodajte v pivino.