Po opravljeni kuhi je potrebno pivino čim prej ohladiti na temperaturo primerno kvasu, ki ga uporabljamo. Hitro ohlajanje je pomembno tud zato, da skrajšamo čas, ko lahko pride do infekcije ali nezaželene oksidacije. S hitrim ohlajanjem dosežemo tudi t. i. “Cold Break”, s katerim dosežemo usedanje nekaterih beljakovin in preprečimo motnost piva. Prav tako se je potrebno zavedati da DMS, ki nastaja pri višjih temperaturah, med varjenjem izpareva, ko pa se kuha zaključi DMS ne izpareva več, še vedno pa nastaja.
DMS zaradi modificiranega slada (v količinah s katerimi običajno kuhajo domači pivovarji) morda ni več ravno največja nevarnost. Motnost, ki je posledica odsotnosti “Cold Breaka”, se bolj kot kaj drugega smatra kot kozmetični problem, a hkrati kaže na krajši rok uporabnosti piva. Čeprav so spremembe v pivu lahko zares majhne je potrebno tudi zavedanje, da daljše ohlajanje pomeni daljši vpliv temperature na hmelj v pivini.
Manjšo količino piva še vedno lahko ohladimo v mrzli vodi ali ledu (tako kot so to počeli skozi zgodovino), ali pa naredimo delno kuho in v vročo pivino dodamo kocke ledu iz prekuhane vode. Ko se domačega pivovarstva lotevamo resneje oz. prehajamo na večje količine, postane uporaba hladilnika pivine vsaj močno zaželena, če že ne nujna, saj gre za izjemno pomemben kos opreme.
IZBOR OPREME
Hladilniki pivine so običajno iz dveh materialov – nerjaveče jeklo ali baker. Čeprav baker omogoča nekoliko hitrejše hlajenje, kar se posebej pozna pri zadnjih stopinjah, je vzdrževanje zahtevnejše, njegova življenjska doba pa krajša. Baker je morda dobra odločitev, če se odločite potopni hladilnik narediti sami, saj je mehkejši za oblikovanje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj vrst hladilnikov pivine.
Potopni hladilnik
Potopni hladilnik je gotovo najbolj cenovno ugodna rešitev. S sledenjem navodilom so možnosti okužbe majhne. Glavni omejitvi sta zmogljivost hlajenja ter seveda velikost kotla, kjer je ta vrsta hlajenja še smiselna.
Plate Chiller
Plate Chiller deluje na principu plošč. Na eni strani plošče hladimo s hladilnim sredstvom, na drugi pa teče pivina in se hladi. Učinkovitost je višja kot pri potopnem in Conterflow hladilniku, vendar je za normalno delovanje skoraj nujna uporaba črpalke ali pa vsaj zelo dobra razlika v višini. So nekoliko dražji, možnosti infekcije pa so nekoliko višje kot pri potopnem hladilniku. Pazljivost velja nameniti tudi morebitnim koščkom, ki bi lahko pomenili zastoj v pretoku.
Conterflow
Ta metoda je nekoliko novejša. Na nek način združuje metodi zgoraj opisanih vrst hladilnikov. Po notranji cevi teče pivina, po zunanji pa hladilno sredstvo. Omogoča hitrejše hlajenje kot uporaba potopnega hladilnika, z manjšo količino vode. Za uporabo je potrebna črpalka ali pa vsaj zelo dobra razlika v višini. Možnost infekcije je praviloma nekoliko višja kot pri potopnem hladilniku, ima pa Conterflow hladilnik višjo ceno. Pazljivost velja nameniti tudi morebitnim koščkom, ki bi lahko pomenili zastoj v pretoku.
Slike hladilnikov in po potebi presek hladilnika za lažjo predstavo.
Na hlajenje pa ne vpliva le hladilnik pivine temveč tudi sredstvo za hlajenje. Najpogosteje je to voda ali glikol. Potrebno je torej doseči čim nižjo temperaturo ter kroženje hladilnega sredstva.
V želji, da preprečimo okužbe z bakterijami ali divjim kvasom, je potrebno posebno pozornost nameniti ohlajanju v razponu med 27-71°C. V tem razponu želimo hlajenje opraviti kar se da učinkovito. Za ale kvase želimo običajno čim hitreje doseči temperaturni razpon med 15-21°C, za lager kvase pa med 4-10°C.
Ohlajanje je pomembno tudi zato, da pivino ohladimo na pravo temperaturo, preden vnesemo kisik, ki pomaga pri razmnoževanju kvasovk, s čimer ustvari boljše pivo. In nenazadnje, hitro hlajenje pomeni, da lahko hitro nadaljujemo z naslednjo kuho oz. zaključimo “Brew Day” in si v miru privoščimo pivo.