Kot že omenjeno, na moji poti do pivovarne nisem sam. Spremlja me cel kup super ljudi. Nebom rekel, da mi brez njih ne bi uspelo vendar lahko rečem, da bi mi bilo brez njih delo precej bolj oteženo ter cilj veliko bolj oddaljen. Tu seveda bi se lahko zataknil ter pisal v nedogled, vendar bi se za zdaj osredotočil na projekt PONI LUR, ki je del celovitega projekta “podjetno nad izzive”, kateri se izvaja na področju Slovenije v različnih regijah.
»Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že četrti razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj.«
Sam sem bil udeleženec njihovega drugega razpisa, skupine PONI 2, kjer nas je 12 uspeha lačnih udeležencev skupaj preživelo štiri mesece. Zaposleni pod okriljem RRA LUR smo imeli čas, možnost ter pomoč pri razvijanju svojih poslovnih idej. Omogočene so nam bile različne delavnice, seminarji, predavanja različnih tem/vsebin. Prav tako smo imeli mentorsko pomoč, zunanjo ter notranjo. Tu sploh lahko rečem, da so nam šli na roko »more and beyond«, če smo le izrazili željo ter pokazali interes. Po imenu bi v ospredje postavil mentorja, koordinatorja ter vodjo projekta Miho Leskovarja, na katerega smo se lahko obrnili za kakršenkoli nasvet, pomoč in idejo.
Projekt PONI mi je bil svetovan, namreč sam nisem slišal zanj. Nikoli nisem bil vajen iskati pomoči javnih razpisov, niti nisem vedel, da to obstaja. Po dolgotrajnem premisleku oziroma bolj prigovarjanju sem le začel pripravljati projektno nalogo/aplikacijo za razpis. Vendar, če povem odkrito, takrat nisem verjel v možnost, da bi bil sprejet. Kot trener/maser sem oddano aplikacijo opremil s poslovno idejo za masaže po domovih, saj si nisem znal predstavljati, da bi me kdorkoli jemal resno, če bi se osredotočil dati v ospredje mojo takrat še čisto zeleno ljubezen do varjenja piva. Vendar pa je prav ta v komisiji vzbudila zanimanje. Tako je, sprejet sem bil v ožji izbor ter povabljen na intervju po katerem sem dobil nepričakovan telefonski klic, ki mi je sporočil, da sem bil sprejet med 12 udeležencev projekta.
Tu pa se je zame vse šele začelo. Ljubezen ter sanje do piva so se začenjale oblikovati. Skozi štiri mesece pod okriljem RRA LUR sem se spoprijel z marsikaterim izivom, osvojil podvige ter se naučil sprejemati padce. Tu sem se tudi odločil za premik na štajerski konec. Po neuspešnem iskanju prostora in urejanja papirjev me je pot pripeljala proti Ptuju, v Majšperk pod Ptujsko goro, kjer trenutno poteka sanacija prostorov bodoče Pivovarne Nekrep.
Poti še ni konec, vendar je prijetna, vredna trajanja, zato naj traja kolikor hoče!