fbpx

Kje bo teklo je rubrika portala CraftUnity, kjer mesečno objavljamo prihajajoče dogodke v tekočem mesecu, ki se bodo odvijali na domači pivovarski sceni. V mesecu juliju tako lahko pričakujete spodaj naštete dogodke.

Tektonikovi zvarki s poudarki, 30. junij

Vabljeni na predstavitev in pokušino novega operetnega zvarka: FAT LADY (Citra in Ekuanot) Very Hazy Pale Ale.

Ni konec, dokler zajetna gospa še poje. Korpulentno, bogato gostljato in sočno pivo, ki zna dolgo peti.


Svečana premiera se zgodi v četrtek, 30. junija od 17.00 dalje na Likozarjevi 1.
Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

Time Brewery Pivo & Swing, 1. julij

Petek, 1. julija, bodo pri Time Brewery večer na letni terasi popestrili s plesom, saj vabijo plesalke in plesalce swinga.

Pravijo, da so na polno za akcijo in da se bo za plesni večer razvedelo po celi dravski dolini ter širšem okolišu, tudi čez severno mejo. Del letne terase bomo spremenili v plesišče in, ko bo sonce zahajalo za hribček ter ko bo zapihal vetrič, se bo razživelo dogajanje. K temu še dodamo pivo, vse druge popularne in aktualne mešanice pijač, »a la carte« ponudbo za večerje z dodatkom prijetnosti poletnega večera. Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

PIVO IN BURGER – pod kozólcem, čez celoten julij

Najbolj slastni burgerji prihajajo v Arjo vas, pod Clefov kozolec!

Vsak četrtek in petek v juliju pod kozolcem združujeta moči savinjska craft pivovarna Clef Brewery in Fudi Street Food. V Arji vasi (19) bo začelo dišati po domačem in hmeljenem od 16.00 dalje.

𝐅𝐔𝐃𝐈 𝐒𝐓𝐑𝐄𝐄𝐓 𝐅𝐎𝐎𝐃
Fudi Street Food se je na savinjskem oveljavila kot najboljša sodobna ulična postojanka, kjer strežejo gurmanske burgerje iz 100% slovenske govedine, domač krompirček in ostale ulične dobrote iz lokalnih sestavin.

𝐂𝐋𝐄𝐅 𝐁𝐑𝐄𝐖𝐄𝐑𝐘
Clef Brewery je craft pivovarna v Arji vasi, sredi prostranih nasadov hmelja, kjer se prepletajo tradicija, pivo in glasba – vsakemu Clefovemu pivu je navdih legendarna slovenska glasbena skupina.

Več informacij lahko pridobite tukaj.

Pivo in cvetje, 15.-17. julij

Pivo in cvetje je največji in hkrati najstarejši turistični dogodek z neprekinjeno zgodovino v Sloveniji.

Vsako leto zvarijo sveže pivo, vsako leto zraste novo cvetje in vsako leto se utrne kakšna nova ideja, kako Laško pokazati v novi luči.

Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

Letošnja sezona žara je že v polnem teku. Ker se zraven pečenega mesa vedno prileže tudi hladno pivo, vam v tem članku predstavljamo najboljše kombinacije mesa in piva. Pri izbiri piva si pomagajte s spodnjimi predlogi kombiniranja:

  • podobnost okusov, ki en drugega dopolnjujejo, so zaželjeni tudi pri kombiniranju z mesom. Lahka piva gredo skupaj z lažjo hrano, pivo z notami citrusom gredo dobro s hrano kateri je dodana limona ali limeta, itn.
  • kontrastni okusi naredijo dinamičen obrok. Piva z bolj izrazito grenkobo gredo dobro skupaj s sladkejšimi okusi iz žara, oz. s sladkimi omakami, ki jih dodamo pečenemu mesu.
  • pri pivih, ki nimajo izrazitega okusa prav tako en morate zgrešiti. Če želite poudariti okus mesa, piva stila Lager ali Pilsner palete okusov ne bosta prevzela in le malenkost dopolnila meso, ki ste ga spekli.

Govedina

Pri govedini oz. steakih, lahko izberete robustnejši okus piva. Palete okusov se bodo tako odlično dopolnjevale. Cistrusna IPA ali NEIPA bosta tako odlična izbira za govedino iz žara, ali je to v obliki mletega mesa, steakov ali burgerja. V kolikor pečete steak, ki je nekoliko bolj masten, se zraven odlično priležeta tudi Porter ali Stout.

Svinjina

Pri svinjini pečeni na žaru, se ravno tako odlično prileže klasična IPA. Kadar pa na žaru na bolj dimljen način pripravljate svinjska rebra, predlagamo da to kombinirate s temnim pivom, kot je npr. Porter s prekajenimi notami. V kolikor takšnega porterja ne uspete najti, lahko posežete po Porterjih in Stoutih z bolj sladkobnimi notami.

Piščanec

Kadar na žaru pripravljate piščančje meso, naj si gre tu za perutničke, bedra ali prsni del, predlagamo kombiniranje z lažjimi pivi kot so npr. svetlo pšenično pivo, Lager ali Pale Ale. V kolikor uporabljate zraven pekoče omake, posezite po malenkost bolj grenkih različicah omenjenih vrst, da tako izenačite končno paleto okusov v ustih.

Morska hrana

Pečena morska hrana ravno tako zaradi svojega blažjega okusa potrebuje pivo, ki je nekoliko lažje po svojem karakterju. Kadar pripravljate morske ali sladkovodne ribe, priporočamo pivo tipa Pilsner ali Lager.

Resnica je, da za varjenje dobrega piva o sami gostoti drozge ni potrebno veliko vedeti. Razumevanje gostote nam omogoči boljši nadzor nad procesom varjenja. Domači pivovarji poznajo merjenje temperature drozge, časovnice drozganja in dodajanje različnih sladov in dodatkov za boljši izkoristek. Gostota drozge je še en dodaten faktor, ki ga lahko vključimo poleg svojih meritev in iskanju konsistentnosti pri sledenju ponavljajočih receptur.

V bolj zrelem pivovarstvu, se za gostoto drozge uporablja razmerje med tekočino in zrnjem. Za to razmerje se enostavno deli količino uporabljene vode s težo dodanega slada. Razmerja se gibljejo med 2 in 4, bolj praktična razmerja pa se gibljejo med 2.5 in 3.2.

Ko drozganje poteka po infuzijski metodi, je drozga lahko malenkost bolj gosta, pri dekokcijski metodi pa malenkost bolj tekoča zaradi lažjega prečrpavanja.

Temperatura in gostota drozge

Karakteristike izločenih ogljikovih hidratov v drozgi so odvisne od njene temperature in gostote. Encima, ki sta odgovorna za razgradnjo škroba v zrnih se zanašata na te dve karakteristiki.

Encima o katerih govorimo sta alfa in beta amilaza. Encim alfa amilaze razgradi molekule škroba po “dolžini”. To privede to nastanka dekstirnov (nefermentabilni sladkor) in v manjši meri fermentabilnih sladkorjev. Encim beta amilaze pobere konice teh že delno razgrajenih molekul škroba in iz njih izloči maltozo. Več molekul, ki jih alfa amilaza razbije, več materiala za delo ima encim beta amilaze. Oba encima se drugače odzivata na temperaturo drozge.

Alfa amilaza optimalno deluje na 65-70 °C, medtem ko beta amilaza optimalno deluje na 52-62 °C.

Visoke temperature drozge tako favorizirajo manj fermentabilne pivine, saj je alfa amilaza veliko bolj stabilnejša pri teh temperaturah. Delovanje beta amilaze se v gostejših drozgah lahko podaljša pri višjih temperaturah. Sama gostota bo določila optimalno temperaturo, pri kateri se encim beta amilaze najbolje aktivira.

Diskusija o gostoti in temperaturah se zakomplicira, saj moramo na koncu upoštevati tudi pH vode. Vrednosti pH vode, ki jo uporabljamo za drozganje vpliva na delovanje obeh encimov. Vrednost kalcija v vodi prav tako igra precej pomembno vlogo pri stabilizaciji alfa amilaze pri visokih temperaturah.

Gostota v praksi

V praksi želimo doseči kar se da idealno temperaturo vode, ko zrna slada dodamo v njo. Suh slad na sobni temperaturi ima precej nižjo temperaturo od vode v katero ga stresamo. S tem bomo avtomatsko znižali skupno temperaturo vode. Za to je dobro izračunati količino in temperaturo vode, da po tem ko slad vanjo stresemo, dobimo tisto iskano temperaturno vrednost za hitrejši pričetek efektivnega drozganja. Za dosego optimalne gostote se lahko vrnemo na vrednosti iz začetka članka. Vrednosti ki jih želimo doseči so med 2 in 4. Gostejše drozge so primerne za piva z višjo začetno specifično gostoto.

Pomagamo si lahko z uporabnim kalkulatorjem. Tu vpišemo željeno vrednost začetne temperature drozganja in željeno gostoto (vrednosti med 2 in 4). Izračuna nam potrebno temperaturo vode in njeno količino za izbrano vrednosti, ki smo jih na začetku vpisali.

Japonska pivovarna Kibidoteshita je znana po varjenju neobičajnega piva. Recepti velikokrat vsebujejo ingver, kamilico in sezonsko sadje. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo glavni pivovar posegel po še nekaterih bolj nenavadnih surovinah. 

Tokrat je posegel po insektih – čričkih

Po svetu obstaja veliko raziskav, kako bi pomanjkanje hrane na globalnem nivoju lahko rešili s konzumacijo insektov. Insekte lahko namreč gojimo z manj potrebne hrane, energije in vode kot pri ostalih živalih, ki jih redimo za meso. 

Februarja letos je glavni pivovar skuhal več kot dva kilograma čričkov. “Juha”, ki je nastala ob vretju je bila nato uporabljena v fazi drozganja in zmešana skupaj z drozgo. Skupaj je bilo dovolj pivine za stekleničenje 200 L čričkastega piva. 

Glavni pivovar je na začetku imel zadržke pri uporabi čričkov, saj so med kuhanjem oddajali neprijeten vonj po ribah. Vendar tega v končnem izdelku ni bilo zaznati. Nasprotno, črički naj bi po njegovem prepričanju ojačali in izboljšali okus ter aromo piva. 

Bi poizkusili pivo narejeno iz insektov ali drugih bolj eksotičnih surovin?

V Peliconu so pripravil šesto pivo iz serije BOIL OVER. Pravijo, da ima Mango Milkshake IPA, za vsakogar nekaj. Sestavljajo ga ovseno mleko, ki mu daje kremasto teksturo, mangova kaša sadno svežino in sočnost, izdatna mera hmelja pa prijetno grenčico in aromatičnost.

Pivovarna Mali Grad je bila ponovno precej aktivna. Tokrat skrbijo za širjenje obzorji v tujino. Za Belgium trip with Ela  (belgijski blonde ale z 5,5 % alkohola) so dobili navdih na novembrskem izletu po Belgiji z dolgoletno prijateljico Elo in njenim partnerjem Robinom, ki živita v Bruslju. Belgium trip with Ela je limited edition, saj je na voljo le 534 steklenic. 

Drugo pivo, je bilo zvarjeno v podporo Afriška VasFest / African festival in Slovenia, ki bo potekal od 10. do 12. Junija. In Organizira ga Zavod Afriška Vas. Na omenjenem festivalu bojo pri Malem Gradu točili Easy blonde in No bullshit lager.

V pivovarni Valjhun ne prisegajo na naravne surovine le v pivu, temveč tudi na naravne materiale povsod drugje. Eden izmed najbolj hvaležnih je les, iz katerega so narejeni tudi njihovi novi podstavki za pivo.

V Loo-Blah-Nah so ponovno posegli po vršičkih. Letos so šli še korak dlje, saj so poleg Smreke in Bora, vključili še Jelko. Kot je značilno za to pivovarno prisegajo na nizko karbonizacijo, dodali pa so dry hop starih hmeljev, saj se želijo čim bolj približati staro-šolski IPA. Spremenili so tudi design etikete.

V Stazione Parenzana so svoji pivovarni dodali sveže moči. Poleg tega so raširili svoj asortiman piv, in mu dodali pšenično pivo U. 37 Blanche. Že na voljo v Postaji P3 – tako na pipi kot v steklenicah.

Trkov ta mesec zaradi organiziranega ekipnega tekmovanja domačih pivovarjev ni bilo, zato bo tokratno druženje še toliko bolj prijetno. Hkrati bo degustacija lep uvod v Kraft Beer Week.

Kdaj in kje?

Degustacija bo potekala v sredo, 1. 6. 2022 od 19.30 dalje v naših prostorih na Tržaški cesti 135. Če še niste bili pri nas in želite več informacij o lokaciji napišite ali pokličite.

Kaj bomo degustirali?

Tokrat bo pivo na pipi, gre pa za stil APA, zvarjen na našem zadnjem “all grain” tečaju. Poseben pečat pusti tudi dejstvo, da je pivo zvarjeno s slovenskimi hmelji.

Z nami bo tudi Jure Guzelj, predavatelj na naših tečajih in pivovar pivovarne Kralj.

Kje bo teklo je rubrika portala CraftUnity, kjer mesečno objavljamo prihajajoče dogodke v tekočem mesecu, ki se bodo odvijali na domači pivovarski sceni. V mesecu juniju tako lahko pričakujete spodaj naštete dogodke.

PIVO IN BURGER – pod kozólcem, 2. junij

Najbolj slastni burgerji prihajajo v Arjo vas, pod Clefov kozolec!

V četrtek in petek, 2. 6 in 3. 6., pod kozolcem združujeta moči savinjska craft pivovarna Clef Brewery in Fudi Street Food. V Arji vasi (19) bo začelo dišati po domačem in hmeljenem od 16.00 dalje.

𝐅𝐔𝐃𝐈 𝐒𝐓𝐑𝐄𝐄𝐓 𝐅𝐎𝐎𝐃
Fudi Street Food se je na savinjskem oveljavila kot najboljša sodobna ulična postojanka, kjer strežejo gurmanske burgerje iz 100% slovenske govedine, domač krompirček in ostale ulične dobrote iz lokalnih sestavin.

𝐂𝐋𝐄𝐅 𝐁𝐑𝐄𝐖𝐄𝐑𝐘
Clef Brewery je craft pivovarna v Arji vasi, sredi prostranih nasadov hmelja, kjer se prepletajo tradicija, pivo in glasba – vsakemu Clefovemu pivu je navdih legendarna slovenska glasbena skupina.

Več informacij lahko pridobite tukaj.

Tap Takeover: Dry & Bitter + Tektonik, 2. junij

V sklopu živahnega 𝐋𝐊𝐁𝐖 bomo v četrtek, 2. junija od 17h dalje v pivotoču 𝐓𝐄𝐊𝐓𝐎𝐍𝐈𝐗 prijateljsko gostili Dance in danke schoen – suhogrenko pivovarno 𝐃𝐑𝐘 & 𝐁𝐈𝐓𝐓𝐄𝐑.

Njihov takolepoimenovani 𝐭𝐚𝐩 𝐭𝐚𝐤𝐞𝐨𝐯𝐞𝐫 bo takrat gladko stekel iz petih različnih pip, še pred tem pa bomo v Tektoniku že dopoldan skupaj z ekipo DRY & BITTER v živo zvarili tudi novo kolaborantsko pivo – 𝐂𝐎𝐋𝐋𝐀𝐁 𝐁𝐄𝐄𝐑. Več si lahko preberete tukaj.

Ljubljana Kraft Beer Week 2022, 1-5. junij

Od 1-5. junija bo potekal premierni Ljubljana Kraft Beer Week. Glavni dogodek bo potekal 4. junija v Festivalni dvorani v Ljubljani. Različni dogodki bodo potekali po celotni Ljubljani, na glavnem dogodku pa se bodo zbrale različne domače in tuje pivovarne. Število vstopnic je omejeno. Več informacij lahko pridobite tukaj.

Tour the Brew, 3. junij

Kraft pivovarna Tektonik odpira svoja vrata in vabi na vodene oglede. Izvedeli boste vse, kar vas zanima o pivu in njegovi proizvodnji. Ne bo vam treba daleč, vse bo pri roki. Zabavno, poučno in prav nič žejno doživetje bo.

Ogledi so lahko vodeni v slovenskem, angleškem, italijanskem ali španskem jeziku.
Vsak petek ob 14.30, 16.00, 17.30, 19.00 in 20.30. Več informacij lahko pridobite tukaj.

Advocatus pivovarna na Historialu, 4. junij

V okviru festivala HISTORIAL bo na plac na voljo degustacija našega piva. 

Vabljeni na pokušino na našo stojnico in na ogled zelo zanimivega programa in spremljevalnih dogodkov! Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

Dan piva in kulinarike 2022, 18. junij

Tradicionalni dan uživanja v kraft pivu in odlični kulinariki v idiličnem okolju Ribniškega Gradu. Dogodek bo letos potekal že četrtič.

Poleg odličnega kraft piva in kulinarike bo v sklopu Županov dan v ribniškem gradu potekala cela vrsta dogodkov, ki bodo za cel dan zaposlili celo družino.

Ker bo tudi letos začetek ob 11h je to idealna priložnost, da z družino že za kosilo pridete in uživate v kulinaričnih dobrotah.

Junijski trk, 25. junij

Trki so namenjeni druženju domačih pivovarjev in pivovarjev. Spijemo kakšno pivo pivovarne, ki gosti trk ob enem pa je ideja, da prinesemo svoje domače zvarke na pokušnjo, ob tem pa stečejo konkretne debate. Želja je, da se lokacija vsakokrat menja in tako spoznavamo tudi celotno craft sceno.

Dogodek bo potekal 28. 5. 2022, lokacijo pa sporočimo naknadno. Spremljajte portal CraftUnity da ne zamudite objave lokacije. Več o Trkih si lahko preberete tukaj.

Pivo nikoli ni veljal za zdravo pijačo. Vsi poznamo šale o pivskih trebuhih in rek, da pravilne “fotr” postave brez piva ni mogoče doseči. V nasprotju znanimi negativnimi učinki, ki ga prinese pitje alkoholnih pijač, pa je vseeno potrebno izpostaviti nekaj koristnih lastnosti pri konzumiranju piva (v seveda zmernih količinah).

Hranilna vrednost

Večina alkoholnih pijač vsebuje tako imenovane prazne kalorije. Pivo na drugi strani vsebuje veliko koristnih hranilnih snovi. Poln je vitamina B12, pomembnega za imunost telesa. Vsebuje veliko antioksidantov iz slada in hmelja. Potrebno je paziti na energijsko vrednost, lahka piva vsebujejo manj kalorij kot temna piva in piva stila IPA. Zaradi vsebnosti mineralov in vitaminov, lahko pivo vzamemo kot majhen eliksir zdravja.

Večja poraba maščob

Pivo v manjših zaužitih količinah lahko pripomore k porabi maščob v telesu. Kemične lastnosti hmelja v telesu sprožijo proces lipidnega metabolizma in stimulirajo odzivnost telesa na povišanje inzulina v krvi. Najprimernejši stili piva za to so piva IPA. Seveda je tu potrebno paziti na popite količine, za namen kurjenja maščob je dovolj že ena merica popitega piva na dan.

Preprečevanje bolezni srca

Pitje piva pripomore k dvigu HDL holesterola – “dobrega” holesterola – v krvi. S tem se v telesu dvigne naravna sposobnost odstranjevanja LDL holesterola, oz. slabega holesterola. Antioksidanti v pivu, ki smo jih omenili že zgoraj, tako pripomorejo, oz. olajšajo naravno sposobnost telesa, da se slab holesterol lažje izloči.

Uravnavanje nivoja sladkorja v krvi

Veliko ljudi se srečuje z inzulinsko rezistenco, sposobnost uravnavanja glukoze v krvi. To lahko privede tudi do sladkorne bolezni. Z zmernim uživanjem, lahko pivo pripomore k preprečitvi razvoja inzulinske rezistence. Tu je potrebno biti pozoren, saj preveliko uživanje alkoholnih pijač dvigne nivo glukoze v krvi, s tem pa dosežemo ravno nasprotno.

Vsebnost antioksidantov

Glavna antioksidanta v pivu sta polifenol in meladonin. Antioksidanti v pivu pripomorejo k nižanju krvnega pritiska in zmanjšujejo možnosti za razvoj kardiovaskularnih bolezni pri odraslih. Prav tako nižajo možnosti za razvoj raka in pripomorejo k zmanjšanju možnosti za razvoj Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni. Kot že omenjeno v tem članku, pa je potrebno pivo uživati zmerno in v manjših količinah.

Našo rubriko receptur redno osvežujemo in se trudimo, da idej za naslednjo kuho ne bo zmanjkalo. Verjetno ste vsi seznanjeni tudi s tem, da so vse recepture na voljo tudi v obliki all-grain paketa. In ravno ta kategorija, bo po novem bogaterša za klone nekaterih slovenskih pivovarn. To bo tudi odličen izziv za vse, ki bi radi primerjali svoje doma narejeno pivo s tistim, ki ga običajno na nekoliko tehnološko naprednejših napravah zvarijo v craft pivovarnah.

Zahvaljujoč Domnu, in njegovi pripravljenosti za pomoč in sodelovanje, pričenjamo s Gold Ale-om pivovarne LOO-BLAH-NAH. Gold Ale je lahkotno pivo, ki vas bo navdušilo s svojo svežino in nezgrešljivim pečatom novih aromatičnih hmeljev, pridelanih izključno v Sloveniji. Pivo sprva spominja na tropske sadeže, nato pa hmelji pričarajo blag, sladkobno maslen pookus, ki ga uravnoteži jasno izražena grenkoba. IBU: 25, stopnja alkohola: 4,4 %.

Čeprav se piva razlikujejo po mnogih stvareh kot so okus, aroma, vonj, barva, tekstura, odstotek alkohola ipd., pa vsa piva potrebujejo fermentabilne sladkorje. Razlog, da se nek slad uvršča med osnovne je v prvi vrsti v tem, koliko fermentabilnih sladkorjev lahko ponudi. 

Pet najpogostejših vrst osnovnega ječmenovega slada: Pale, Pilsen, Ale, Vienna in Munich. Med osnovne slade sodijo tudi pšenica, pira, proso, sirek in druga žita, ki se primarno uporabljajo v delih sveta, kjer ječmena ni dovolj.

Nekateri pivovarji slada Vienna in Munich morda ne bi šteli med osnovne slade, saj se običajno uporabljajo skupaj z enim od ostalih osnovnih sladov in jih redko uporabimo več kot 30 odstotkov. Za uvrščanje teh dveh sladov med osnovne obstaja dva razloga. Prvi je zgodovinski – Vienna in Munich sta bila včasih edina osnovna slada. Drugi del odgovora pa je, kot že omenjeno zgoraj, njun prispevek fermentacijskih snovi na kilogram, ki je podoben drugim osnovim sladom (v nasprotju s posebnimi sladi, ki prispevajo manj). 

Posebni ali specialni sladi skrbijo za barvo, okus in polnost, ki ga bo pivo pustilo v ustih. Obstajata dve glavni kategoriji slada: karamelizirani slad, ki se v primeru uporabe dozira v količini med 5-15% celotne količine slada v recepturi in praženi slad. Nekateri specialni ali posebni sladi pa lahko služijo tudi drugačnemu namenu, kot je na primer regulacija pH.

Slad?

Kaj sploh je slad? Kako razlikujemo zrno ječmena od zrna slajenega ječmena? Zakaj pri varjenju enostavno ne uporabimo navadnega zrna ječmena, ki ni obdelan? Saj bi moral rezultat, ki ga izluščimo iz sredice, ko zrno zdrobimo, enak? Temu ni tako. Slad je zrno, ki je bilo vzgojeno in pripravljeno samo za varjenje. Poznamo dva tipa ječmena, to sta 2-vrstni in 6-vrstni ječmen. Na splošno, se boste srečevali z angleškima izrazoma 2-row in 6-row, tako da se bomo tudi tu držali tega poimenovanja. Glavno razliko med njima lahko razberemo že iz imena. 2-row raste v dveh vrstah, medtem ko 6-row raste v šestih. Za varjenje se skoraj eksluzivno uporablja 2-row ječmen, saj ima večja zrna, večjo vsebnost ogljikovih hidratov in manj beljakovin. Pusti polnejše telo in bolj intenzivni okus. 6-row ječmen ima tako manjša zrna, več beljakovin in pri varjenju pusti bolj zrnat, prazen okus.

2-vrstni ječmen
2-vrstni ječmen

Zrno, ki ga nameravamo spremeniti v slad, mora skozi proces slajenja z namenom pretvorbe škroba in proteinov, ki se nahajajo v surovi sredici, v enostavne sladkorje. Enostavni sladkorji so tisti, ki jih potrebujemo za varjenje. Sladarne to storijo tako, da surova zrna spravijo v velike posode namenjene kaljenju. To storijo s škropljenjem vode in toplotno obdelavo, ki v zrnih sprožijo proces kaljenja. S tem se prične zgoraj omenjen proces pretvorbe škroba v sladkorje, ki jih pivovoar potrebuje za varjenje. Seveda je potrebno proces kaljenja ustaviti, da kaj ostane še pivovarju, ki bo slad uporabil. Zrna tako sladarna po pričetku kaljenja prestavijo v posebne peči, ki proces ustavijo in zrna posušijo. Način toplotne obdelave, ki ga sladarne uporabijo prinese različne rezultate v končnem izdelku. Na tej točki dobimo različne vrste osnovnih in karamelnih sladov. V primeru praženja, ki je naslednji korak, tako pridobijo temne slade, ki nosijo arome in okuse čokolade, kave in bolj pražene polne note. 

V procesu kaljenja strokovnjaki v sladarnah, ki so zadolženi za ta postopek, spremljajo temperaturo, vlažnost in pH zrn. Šele ko so vsi trije parametri zadovoljivi, se postopek v pečeh ustavi. 

Karamelni slad

Proizvodnje karamelnega slada se v osnovi bistveno ne razlikuje od priprave osnovnih sladov. Glavna razlika je temperaturna obdelava slada po ustavitvi postopka kaljenja. Slad namenjen karamelizaciji prav tako prestavijo v za to posebne peči. Slad se toplotno obdela pri 63-75 °C. Višina temperature in dolžina časa v peči prinese različne stopnje karamelizacije zrn, ki jih uporabljamo. Pri zgoraj omenjenih temperaturah se v zrnih prične postopek, ki ga imenjujemo saharizacija. Škrob, ki je ujet v zrnih se prične spreminjate v tekoč sladkor oz. dekstrine. Dekstrini sami po sebi niso primerni za fermentacijo, kar pomeni, da jih kvasovke ne bodo pretvorile v alkohol. Karamelizirani dekstrini tako v pivu pustijo karamelni, sladek in sladni priokus. Z bolj temnejšo barvo pripomorejo h končni barvi piva, ki ga varimo. Karamelni slad prav tako pripomore k bolj polnem okusu in močnejši, bolj obstojnejši peni v končnem izdelku. 

Pomembno je razlikovati poimenovanje kristalnega (crystal) in karamelnega slada. Glavna razlika med kristalnim in karamelnim sladom je način pridelave. Kar se lastnosti tiče, ima kristalni slad enakomerno karamelizacijo celotnega zrna s skoraj povsem prozorno, stekleno prevleko. Kristalizacija se doseže s posebnimi bobnastimi pečmi za praženje slada, ki toploto distribuirajo vertikalno namesto horizontalno kot pri klasičnih pečeh, ki jih uporablja večina sladarn. Z vertikalno distribucijo toplote je uravnavanje temperature v bobnu enostavnejše in prinese bolj enakomerne rezultate pri kristalizaciji zrn. Vsa zrna v sarži so tako enaka.

Vsi kristalni sladi so karamelni, niso pa vsi karamelni sladi kristalni.

Pražen slad

Pražen slad je pripravljen drugače od osnovnih in karamelnih zvrsti. Takoj po začetku kaljenja se zrna prestavi v pražarno in ne v peči, kot pri osnovnih in karamelnih sladih. Slad se v bobnu segreje do 225 °C, končna temperatura pa je odvisna od ciljne EBC in stopnje praženosti. Pri sladu tako dobimo značilne čokoladne, karamelne, kavne in piškotne okuse. Za razliko od karamelnih sladov je želja ohraniti vse sladkorje znotraj zrn. Po končanem praženju se slad poškropi z vodo, ki nemudoma izhlapi. Šele nato se slad ohladi. Pražen slad uporabljamo za temnejša piva, z bolj izrazito praženim, čokoladnim profilom okusov. 

Specialni sladi

Specialni sladi so posebna podvrsta osnovnih in praženih osnov. Tako lahko pri specialnih sladih najdemo posebne kisle slade, namenjeni nižanju pH drozge. Dimljen slad se lahko uporablja tako za pripravo viskija ali piva. Poznamo tudi slan slad in slad namenjen izključno pripravi porterjev. Prednost tega slada je, da je kaljen direktno na pekaču, kar pripomore k temni barvi in močnim čokoladnim in kavnimi okusom. Odsotnost praženih not je prednost takšnega načina priprave. Slajenje ostalih zrn, kot so pira, rž in oves prav tako omogoča dostop do ostalih bolj izrazitih okusov, ki jih ta zrna premorejo in so odsotni pri ječmenu. Tu dostopamo predvsem do okusov po lešniku, oreških in rži, medtem ko ovsen slad (ovsenega slada ne smemo enačiti z ovsenimi kosmiči) pivu doda bolj obstojno peno in izrazitejšo motnost. 

Skladiščenje

Glavne smernice, ki jih moramo upoštevati pri skladiščenju slada so:

  • Idealno je shranjevati slad pod 15 °C. Večina insektov se lahko na slad naseli nad to temperaturo.
  • Slad že v osnovi nase veže vlago, shranjujte ga v suhem prostoru.
  • Vreče slada naj bodo zaprte, slad se v odprtem prostoru ne sme shranjevati.
  • Slad se ne sme shranjevati tako, da se dotika tal ali sten. Z dotikanjem prekinemo cirkulacijo zraka, kar pripomore k povišanju vlažnosti v vrečah. Slad naj bo vedno shranjen na paletah. 
  • Slada ne shranjujemo na direktni sončni svetlobi.
  • V kolikor imate skladiščni del in varilnico skupaj, oz. lahko para, ki jo proizvedemo z varjenjem, dostopa do skladiščnih prostorov, poskrbite da slad ni skladiščen na visokih mestih, blizu stropa. Tam se bo para najdlje zadrževala, kar lahko privede do zvišanja vlažnosti v sladu. 
  • Slada ne skladiščite v prostorih, ki so podvrženi visokim temperaturnim razponom, to lahko privede do kondenzacije v in na vrečah. 
  • Vreče ne shranjujte zraven naprav, ki oddajajo kemične ali druge izpuhe z neprijetnim vonjem. Slad namreč vse to absorbira.