fbpx

Stekleničenje

Po zaključeni fermentaciji je pivo pripravljeno na stekleničenje. V steklenicah bo potekala zadnja faza nastanka piva, ki ji rečemo zorenje. V njej se bo namreč razvil CO2, ki doda pivu svežino in prepreči, da pijača ostane pusta. 

Preden pričnemo s stekleničenjem se je pomembno prepričati, da je fermentacija zares končana. Lahko se namreč zgodi, da se fermentacija za kratek čas ustavi, nato pa se nadaljuje. Če s stekleničenjem piva pohitimo, se lahko del fermentacije odvije v steklenicah, kar se lahko konča s pokanjem steklenic ali z “gejzirji” med serviranjem piva.

Ponavadi v domačem pivovarstvu nimamo na razpolago opreme, s katero lahko opravimo prisilno karbonizacijo z vbrizgom CO2. Čeprav je ta oprema postala že zelo dostopna, ima stekleničenje z različnimi oblikami sladkorja svoje mesto (in čar).

Z dodajanjem karbonizacijskega sladkorja v pivino dosežemo, da se v steklenici razvije potreben CO2, ki se nato veže na pivo. Za stekleničenje lahko uporabimo kar rjavi sladkor, nekoliko bolj priporočljiva pa je uporaba pivovarskega sladkorja (desktroze) ali pa karbonizacijskih tabletk.

Doziranje sladkorja in karbonizacijskih tablet

Volumen steklenice (L)Količina sladkorja (g)Št. karbonizacijskih tablet
0.3331
0.541.5
0.7562

Najbolj pomembno je, da uporabimo čiste in sterilizirane pivske steklenice. Obstaja več tipov pivskih steklenic. Najbolj razširjeni sta dve različici in sicer steklenice, ki se zapirajo na kronske zamaške ter steklenice, ki imajo t.i. “češki” način zapiranja. 

Kronski zamaški različnih barv

Kar zadeva barve steklenic je pomembno, da pivo zaščitimo pred izpostavljenostjo sončni svetlobi ali UV žarki. Izpostavljenost povzroči kemično reakcijo z določenimi snovmi, ki smo jih v pivo vnesli s hmeljem. Najbolj ekonomična izbira so rjave steklenice. Uporabo zelenih in prozornih steklenic iz zgoraj navedenih razlogov odsvetujemo.

Rjave steklenice različnih oblik

V primeru, da se odločate za tip steklenic s kronskimi zamaški, potrebujete še zapiralo za steklenice. Najbolj pogosti sta dve različici: 

Svojemu namenu služi tudi cenejša verzija zapiral imenovana “hammer caper”, pri katerem za uporabo potrebujemo še kladivo, vendar pa nižja cena ne odtehta manjše praktičnosti.

“Hammer caper”

Ponovna uporaba steklenic je popolnoma dobra rešitev, dokler poskrbimo za njihovo čistočo. Nekateri uporabljajo tudi izpraznjene steklenice komercialnega piva. Te steklenice so pogosto znamčene ne le s trdovratno etiketo temveč tudi z “vtiskom v steklo”. Če vas to ne moti, so tudi te steklenice (še vedno seveda dobro očiščene) popolnoma v redu.

Morda se na hitro dodaknemo še plastenk in pločevink. Glede plastenk so mnenja močno deljena. Čeprav jih uporablja veliko gostilniških kraft pivovarn pa se domači pivovarji pogosto pritožujejo, da je zaradi izhajanje CO2 karbonizacija slabša ter, da pogosto čutijo priokus, ki ga pusti plastika. 

Pločevinke so za velike pivovarne sicer zelo ekonomična rešitev, za domače pivovarje (in pogosto tudi kraft pivovarne) zaradi majhnih količin pač ne. Prav tako je potrebna naprava za zapiranje pločevink, ki je precej dražja od tiste, ki je namenjena zapiranju steklenic. V svetovnem merilu pa prevladuje večinsko mnenje, da je pivo v pločevinkah bolj okusno ter tudi precej bolj praktično kot pa tisto v steklenicah.

Čeprav za polnjenje steklenic posebne opreme ne potrebujete, pa so nekateri kosi zares praktični. Vzmetna cevka za stekleničenje, ki jo pogosto imenujemo kar polnilna palica, vam bo na primer prihranila ogromno časa. Odcejalnik steklenic je zelo praktičen, nanj pa lahko namestimo še pripomoček za dezinfekcijo steklenic. Tako smo s tremi kosi zares olajšali svoje delo. Če vzmetni cevki dodamo še cev za pretakanje tekočin in uporabimo sifon, je pred nami že prava mala homebrew polnilnica. Če dodajamo sladkor direktno v steklenice, je praktična tudi uporaba dozirnika sladkorja.

Poleg načina kjer tabletke ali sladkor dodajamo direktno v steklenico, lahko izberemo tudi drugo metodo imenovano “batch priming”. To pomeni, da pred stekleničenjem raztopite ves potreben sladkor v vreli vodi in raztopino zmešate s pivom v fermentorju oz. posodi s pivom, iz katere boste nadaljevali s stekleničenjem. Na ta način se sladkor bolj enakomerno razporedi in posledično se karbonizacija v steklenicah zgodi bolj enakomerno. Metoda je po korakih predstavljena spodaj, več o uporabi različnih virov sladkorja, s katerimi kvasovke ustvarijo CO2 v vašem domačem pivu, pa kdaj drugič.

Postopek stekleničenja po korakih

1. Steklenice dobro očistite s krtačo ter jih skupaj s pokrovčki dezinficirajte z dezinfekcijskim sredstvom. Steklenice dobro otresite oz. osušite.

2. Pivo pripravite za točenje v steklenice.

3. Pod rahlim kotom in s čim manj pluskanja natočite pivo v steklenice (s tem preprečite penjenje – predlagamo uporabo polnilne palice), pri čemer s polnjenjem prenehate 2-2,5 cm pod robom steklenice.

4. Steklenico pokrijte s pokrovčkom in pustite nezaprto nekaj minut (15-30 min, odvisno koliko časa smo pripravljeni vložiti) – opazili boste rahlo drgetanje pokrovčka, ko iz steklenice izhajajo plini. S tem postopkom bo pivo dlje časa ostalo okusno.

5. Steklenico zaprete tako, da z zapiralom zapečatite zamašek. V primeru kronskih zamaškov bodite pozorni, da je zapiralo res dobro stisnilo zamašek.

6. Steklenice za vsaj en teden (še bolje dva) shranite v temen in suh prostor pri sobni temperaturi (18-24°C). V tem času poteka proces karbonizacije oz. nastajanje “mehurčkov”.

7. Pivo je pripravljeno za serviranje. Poskrbite za ustrezno temperaturo piva in primeren kozarec. Čas, ki ga ustekleničeno pivo preživlja v hladilniku, še dodatno vpliva na razvoj okusa. Čeprav si želimo pivo okusiti čim prej, si poskušamo pustiti kakšno pivo še za kasneje, in tako opazujemo ter okušamo razvoj zvarjenega piva skozi različna obdobja.

Zapiranje steklenic med postopkom stekleničenja

Batch priming 

Batch priming je tehnika pri kateri v celotno količino piva vmešamo ustrezno količino sladkorja. Na količino sladkorja, ki ga dodamo, vpliva izbira vrste sladkorja, stil piva ter seveda količina piva, ki ga pripravljamo za stekleničenje. Prav tako je potrebno upoštevati temperaturo piva. Vse to lahko preprosto vnesemo v kalkulator.

  1. Prvi korak je  priprava raztopine. Primerno količino sladkorja (ki smo jo pred tem izračunali) raztopimo v vreli vodi. S tem korakom dosežemo sterilizacijo sladkorja, hkrati pa nam tekoča oblika omogoča bolj enakomerno razporeditev sladkorja po pivu, kot v trdnih oblikah.
  2. Vročo raztopino vlijemo v posodo iz katere bo potekalo stekleničenje ter “prelijemo” s pivom. Če to ni mogoče, lahko raztopino dodamo tudi neposredno v pivo in rahlo pomešamo po gladini. Pri prelivanju (pretakanju) piva svetujemo uporabo cevi (sifona). Pri uporabi cevi je priporočljivo, da se dotika dna posode namenjene stekleničenju. Ideja tovrstnega postopka je, da pri pripravi piva za stekleničenje ne bomo dvigovali usedline ali povzročili oksidacije. Razlog, da se bo raztopina kljub temu pomešala s pivom, je v pojavu imenovanem difuzija.
  3. Pred pričetkom stekleničenja počakamo približno 20 minut. Ta čas je namreč potreben, da  sladkor enakomerno difundira po pivu.
  4. Pričnemo s polnjenjem steklenice.

DIFUZIJA je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine. Zgodi se zaradi prostorske nehomogenosti in poteka dokler ne doseže termodinamskega ravnovesja. Zelo hitro se odvija v plinih (to vidimo, ko se dim iz žara hitro izgubi v zraku), počasnejša je v tekočinah (torej v našem primeru) in zelo počasna pri trdnih snoveh (razlog več, da naredimo raztopino predno sladkor dodajamo v pivo).