Kako zmleti slad zagotovo sodi med najpogostejša vprašanja domačih pivovarjev. In prvi odgovor na to vprašanje je že izraz, ki ga uporabljamo. Slada namreč v resnici ne zmeljemo, temveč želimo, da lupina poči. Tako se ustvari “posteljica”, ki služi kot filter in prepreči mašenje sistema.
Nekoliko drugače velja pri metodi BIAB, kjer lahko slad zdrobimo nekoliko bolj. Nekateri se poslužujejo metode dvojnega mletja. Razlog je v tem, da vreča sama ustvarja filter. Ko drobimo slad za BIAB, ga je najbolje mleti kar neposredno v vrečo za drozganje.
V primeru, da slad ni počen, bo to negativno vplivalo na izkoristek drozganja. Sladkorji se bodo namreč težko prebili iz lupine. Preveč fino zmlet slad pa bo, kot smo že omenili, povzročil lepljenje. Če se nam to pogosto dogaja, lahko poleg prilagoditve mlina razmišljamo tudi o dodajanju riževih luščin.



Razmak, ki se svetuje pri uporabi mlina, se giblje okoli 0.86-0.92 mm oz., če to prikažemo nekoliko bolj praktično, za debelino kartice (kreditne, zdravstvene,…). Razmak se seveda razlikuje tudi od vrste slada oz. žita, ki ga meljemo. Prilagoditve lahko opravimo pred samim mletjem na podlagi predhodnega mletja nekaj zrn. Pomembno je, da imamo pred mletjem slada namenjenega varjenju, mlin pravilno nastavljen.
Koristi tudi, da slad pred mletjem nekoliko poškropimo z vodo. S tem dosežemo, da se zrna ne spreminjajo v prah, ampak samo počijo.
Pomembno je tudi, da ne meljemo prehitro. Tako ustvarjamo preveč moke. Ta težava se običajno pojavlja pri uporabi električnega vrtalnika za poganjanje valjev mlina. V vsakem primeru pa se želimo izogniti mletju v notranjih prostorih, saj bo v nasprotnem primeru brisanje prahu lepo zapolnilo naš čas med drozganjem.
Najbolje je, da slad meljemo tik pred kuho in tako zmanjšamo možnost oksidacije slada.
Nakup kvalitetnega mlina je zagotovo dobra investicija. Dodatki kot sta dozirnik slada in stojalo za mlin pa sta več kot dobrodošla. Ena izmed rešitev je tudi lesen podstavek v obliki deske, ki ga nato položimo na posodo, kamor meljemo slad. Vse je seveda odvisno tudi od količine slada, ki ga potrebujemo za naše recepture. Več o izboru mlina si lahko preberete tukaj.
Pri vsem tem pa ne pozabimo, da je mlin potrebno tudi vzdrževati ter hraniti v suhem prostoru.
Beer Judge Certification Program, Inc. (BJCP) je svetovna neprofitna organizacija pristojna za certificiranje sodnikov piva in sorodnih fermentiranih izdelkov. Program je bil ustanovljen leta 1985, prisoten je v več kot 60 državah, v programu pa sodeluje več kot 7500 aktivnih sodnikov.
Poslanstvo BJCP je, da spodbuja poznavanje, razumevanje, spoštovanje in degustacijo različnih svetovnih stilov piva, medice in jabolčnika.

BJCP razvija standardizirana orodja, metode in procese za strukturirano ocenjevanje, razvrščanje in povratne informacije o pivu, medici in jabolčniku. Prav tako opredeljuje in objavlja slogovne smernice za pomoč pivskim sodnikom pri ocenjevanju natečajnih prispevkov.
Eden izmed glavnih namenov delovanja BJCP je potrjevanje posameznikov kot kompetentnih ocenjevalcev domačega in komercialnega piva. Za izvajanje teh namenov BJCP izvaja vodenje izpitnega programa, s katerim lahko posameznik pridobi certifikat za pivskega sodnika. Izobraževalni programi so na voljo tako za posameznike, ki so že certificirani kot sodniki piva, kot tudi za tiste, ki želijo pridobiti certifikat, da bi povečali svoje znanje o različnih stilih piva, procesih varjenja in tehnikah ocenjevanja.

Sodniki so certificirani z izpitom, ki zajema:
- tehnične vidike pivovarstva,
- svetovne stile piva,
- namen BJCP in ocenjevalne postopke,
- dokazovanje praktičnih ocenjevalnih veščin.
Sodniki so rangirani na podlagi rezultatov izpitov in pridobljenih praktičnih sodniških izkušenj.
BJCP izvaja tudi certifikacijska tekmovanja na katerih se ocenjuje domače in komercialno pivo. Skrbi, da tekmovanja izpolnjujejo tekmovalna pravila, ki jih izda BJCP, in uporabljajo storitve sodnikov, ki jih certificira BJCP.
BJCP sledi ideji, da enake vrste dejavnosti vključujejo tudi v zvezi s podobnimi fermentiranimi pijačami, kot so jabolčnik, medica in sake.
DLDP je skupaj z organizacijo OLIN organiziral prvi letošnji sodniški tečaj po smernicah BJCP (Beer Judge Certificate Program). Tečaj bo potekal v šestih sklopih skozi januar in februar. Na prvem seminarju je predaval Matic Trlep. Tečajniki so se spoznali s prvimi napakami v pivu, začeli so z napako DMS (Dimetil sulfid – okus po kuhanem zelju ali koruzi), nadaljevali s PAPERY (okus po kartonu ali lepenki), zaključili pa z METALIC (kovinski priokusi).
V tem času so analizirali tudi točkovnik in se pogovarjali o splošnih smernicah dobre prakse sojenja. V drugem delu so tečajniki na mizo dobili tri senzorične predstavnike. Prvega, Internacional pale lager, so ocenili skupaj s predavatelji. Drugega, Dark lager, so poskušali oceniti sami. Pri zadnjem, Pale ale, pa je bila naloga oceniti pivo v okvirno primernem času in ujeti toleranco petih točk z ostalimi tečajniki. S končno analizo se je zaključil prvi dan.


Vsa poročila iz sodniškega tečaja DLDP boste lahko prebrali na portalu CraftUnity.
BrauBeviale, eden največjih sejmov pivovarske industrije, ki vsako leto poteka v Nurenbergu, je bil tudi letos odpovedan.
Organizatorji so se po posvetu z razstavljalci, sponzorji in Nurenberškim sejmom odločili, da zaradi nepredvidljive situacije s pandemijo Covid19 tudi letos odpovedo sejem. Celotno izjavo organizatorjev si lahko preberete tukaj.

BrauBeviale vsako leto poteka praviloma v drugem tednu novembra. Sejem BrauBeviale je sicer del družine “Beviale Family”, ki združije sejme s področja pridelovanja alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Sejmi tako vsako leto potekajo tudi v Moskvi (BevialeMoscow), v južni Ameriki (BevialeMexico), italjanskem Milanu (CraftBeerItaly) ter tudi na Kitajskem (CraftBeerChina).
Sejem je nazadnje potekal novembra 2019, kar je bil tudi zadnji izpeljan večji sejemski dogodek s področja pivovarstva pred pričetkom pandemije.
BrauBeviale se vrača prihodnje leto
Sejem bo po načrtih organizatorjev ponovno odprl svoja vrata 14. novembra 2023.
Več o samem dogodku BrauBeviale in skupini BevialeFamily najdete tukaj.

Druga polovica 19. stoletja je prinesla revolucijo v pivovarstvu. Tehnološki in znanstveni preskok je omogočil, da so se lager piva razširila po celotnem svetu. Z opcijo hlajenja in izoliranja lager kvasovk se lahko lager vari praktično kjerkoli. Dandanes je več kot 90 % vseh zvarjenih piv ravno lagerjev. Čeprav domači pivovarji bolj prisegajo na varjenje alov, se dandanes vedno več ljubiteljev piva odloči preizkusiti ravno v varjenju lagerjev.
Izogibanje
Začetniki v domačem pivovarstvu so pogosto opozorjeni s strani izkušenejših pivovarjev, da se najprej preizkusijo v varjenju alov. Ta stil zahteva višjo, lažje dosegljivo temperaturo. Marsikaterega začetnika od varjenja piv stila lager odvrne ravno potrebna temperatura za fermentacijo (7–13 °C), ki je nižja od povprečne sobne temperature in višja od območja delovanja domačih hladilnikov.
Previdnost lahko pripelje do mišljenja, da je varjenje lagerjev težko in, da se ga lahko lotijo le izkušeni pivovarji. To je seveda daleč od resnice in, če vam stil piva odgovarja, ni razloga, da se ne bi preizkusili v varjenju lagra.
Slad
Osnovni slad za evropski lager je povečini pilsner, vendar nekatere sladarne ponujajo tudi specializiran lager slad. Ameriške variante lagerja vsebujejo dodatke kot sta koruza in riž (v obliki kosmičev). Sladi kot so Munich in Vienna v lager vnesejo sladne arome in okus, ostale specialne vrste slada pa se uporabljajo v veliki meri v enakih razmerjih kot pri ale vrstah piva (če želimo zvariti temnejšo, bolj sladno različico lagerja).
Domači pivovarji, ki varijo z ekstrakti, prav tako ne izostanejo pri varjenju lagerjev. Posežejo lahko po pilsner ekstraktih, ki so primerni za varjenje lager stila. Uporaba koruznega in riževega sirupa lahko pomaga pri izboljšanju okusa.



Drozga
Sam proces drozganja pri lagerjih ne variira preveč od klasičnega drozganja pri alih. Morda je tu pomembno izpostaviti, da koruzni ali riževi kosmiči v nekaterih primerih potrebujejo ločeno drozganje. Tako škrob v kosmičih spremenimo v želatino, predno jih dodamo v glavno drozganje. Kar se temperature drozganja tiče, za bolj sladek in poln okus uporabimo višjo temperaturo (od 69–70 °C), medtem ko za bolj suhe lagerje uporabimo nižjo temperaturo (od 64–65 °C).
Tradicionalni ljubitelji lagerjev prisegajo na dekokcijsko drozganje, pri katerem se najgostejši del drozge povre in nato vrne v drozgo. Tako najbolj do izraza pridejo sladne arome in okus. Dandanes zaradi kvalitetnejšega slada dekokcijsko drozganje ni potrebno, saj enake rezultate lahko dosežemo že z enojnim ali več nivojskim infuzijskim drozganjem. Kot dodatno alternativo dekokcijskemu drozganju lahko uporabite meladonin slad.
Hmelj
Pri nekaterih vrstah lagerjev (predvsem tu mislimo na češke lagerje) zaznamo izrazitejšo hmeljno aromo in karakter. Pri ostalih tipih lagerjev ima hmelj bolj obrobno, izravnalno vlogo, saj pomaga balansirati sladni okus ali lahkost telesa. Koliko hmelja želite dodati v vaš stil je popolnoma odvisno od vas najbolje pa je, da za začetek sledite že uveljavljenim receptom. Klasična vrsta hmelja, ki ga uporabljamo pri varjenju lagerjev, je češki Saaz. Če želite pri varjenju uporabiti domače sorte, pa priporočamo uporabo Savinjskega Goldinga ali Styrian Wolfa.


Kvas
Najpomembnejši člen pri varjenju lagerjev je kvas. Lager kvasovke so dandanes navajene na nižje temperature pri fermentaciji (7–13 °C), kar pripomore k bolj nevtralnemu končnemu okusu in manjši prisotnosti sadnih estrov v njem. Tipi lager kvasovk so med seboj bolj kot ne identični, z manjšim odstopanjem pri končni sladkobi. Pri doziranju je najbolje slediti navodilom na embalaži.



Fermentacija
Pomemben element pri fermentaciji lagerja je tudi temperatura. Pomembno je, da pred dodajanjem kvasa pivino ohladimo na delovno temperaturo. Pri izbiri prostora se lahko domači pivovarji zanesejo na hladnejšo klet, starejši hladilnik z zunanjim termostatom, naprednejši pa imajo na voljo hlajene fermentorje. Lager fermentiramo dlje od ostalih tipov piv, od 2–3 tedne.
Po koncu fermentacije je potrebno narediti deacetilni počitek, kar pomeni segreti pivino za par stopinj (16–21 °C), od 2–3 dni, nakar se prične zadnja faza – sekundarna fermentacija. Pivino pretočimo v drug fermentor in ohladimo na približno 3 °C. Temperatura sekundarne fermentacije ne sme presegati 5 °C. Sekundarna fermentacija naj poteka približno 21 dni.
Glavna težava domačih pivovarjev pri varjenju lagerjev ostaja temperatura. Če lahko zagotovimo stabilne in točne temperaturne vrednosti med primarno in sekundarno fermentacijo lahko z gotovostjo rečemo, da bo končni izdelek vrhunski.
Kot že omenjeno, na moji poti do pivovarne nisem sam. Spremlja me cel kup super ljudi. Nebom rekel, da mi brez njih ne bi uspelo vendar lahko rečem, da bi mi bilo brez njih delo precej bolj oteženo ter cilj veliko bolj oddaljen. Tu seveda bi se lahko zataknil ter pisal v nedogled, vendar bi se za zdaj osredotočil na projekt PONI LUR, ki je del celovitega projekta “podjetno nad izzive”, kateri se izvaja na področju Slovenije v različnih regijah.
»Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že četrti razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj.«

Sam sem bil udeleženec njihovega drugega razpisa, skupine PONI 2, kjer nas je 12 uspeha lačnih udeležencev skupaj preživelo štiri mesece. Zaposleni pod okriljem RRA LUR smo imeli čas, možnost ter pomoč pri razvijanju svojih poslovnih idej. Omogočene so nam bile različne delavnice, seminarji, predavanja različnih tem/vsebin. Prav tako smo imeli mentorsko pomoč, zunanjo ter notranjo. Tu sploh lahko rečem, da so nam šli na roko »more and beyond«, če smo le izrazili željo ter pokazali interes. Po imenu bi v ospredje postavil mentorja, koordinatorja ter vodjo projekta Miho Leskovarja, na katerega smo se lahko obrnili za kakršenkoli nasvet, pomoč in idejo.

Projekt PONI mi je bil svetovan, namreč sam nisem slišal zanj. Nikoli nisem bil vajen iskati pomoči javnih razpisov, niti nisem vedel, da to obstaja. Po dolgotrajnem premisleku oziroma bolj prigovarjanju sem le začel pripravljati projektno nalogo/aplikacijo za razpis. Vendar, če povem odkrito, takrat nisem verjel v možnost, da bi bil sprejet. Kot trener/maser sem oddano aplikacijo opremil s poslovno idejo za masaže po domovih, saj si nisem znal predstavljati, da bi me kdorkoli jemal resno, če bi se osredotočil dati v ospredje mojo takrat še čisto zeleno ljubezen do varjenja piva. Vendar pa je prav ta v komisiji vzbudila zanimanje. Tako je, sprejet sem bil v ožji izbor ter povabljen na intervju po katerem sem dobil nepričakovan telefonski klic, ki mi je sporočil, da sem bil sprejet med 12 udeležencev projekta.

Tu pa se je zame vse šele začelo. Ljubezen ter sanje do piva so se začenjale oblikovati. Skozi štiri mesece pod okriljem RRA LUR sem se spoprijel z marsikaterim izivom, osvojil podvige ter se naučil sprejemati padce. Tu sem se tudi odločil za premik na štajerski konec. Po neuspešnem iskanju prostora in urejanja papirjev me je pot pripeljala proti Ptuju, v Majšperk pod Ptujsko goro, kjer trenutno poteka sanacija prostorov bodoče Pivovarne Nekrep.

Poti še ni konec, vendar je prijetna, vredna trajanja, zato naj traja kolikor hoče!
Obstaja veliko okusov, ki pripomorejo h karakterju vašega piva. Morda bi ta karakter opisali kot sladen, saden ali grenak. Težava nastopi, ko želimo ugotoviti, zakaj ima pivo slab okus. V več delni seriji nadaljujemo z odkrivanjem pogostov priokusov v pivu in zakaj do njih prihaja.
DMS (dimetil sulfid)
DMS oz. dimetil sulfid se pogosto pojavlja v lahkih lagerjih in je del njegovega karakterja. DMS nastaja med vretjem pivine. Do njegovega nastanka pride zaradi pretvorbe druge spojine, ki je prisotna v sladu, tj. SMM (S-metil-metonin). SMM nastaja že v sladarnah med samim praženjem in toplotno obdelavo slada.
DMS se med vretjem konstantno ustvarja, tudi po tem, ko z vretjem prenehamo in je pivina še vroča. Ko pivina vre se DMS z izparevanjem tudi sproti odstrani iz nje. Zato je pomembno, da med vretjem posode ne zapremo popolnoma in pustimo, da para uhaja iz kuhalnika. Priokus DMS v pivu ostane, če pivine po vretju ne shladimo dovolj hitro.
Okus DMS najbolj spominja na kuhano zelje, do neke mere tudi na kuhano koruzo. Če ima vaše pivo takšen priokus in ste pivo kuhali z odprto posodo ter pivino dovolj hitro shladili, je najbolj pogost razlog slaba čistoča. Če boste kvasovke iz okužene serije ponovno uporabili v drugi seriji, se vam bo infekcija ponovila. Kvasovke bodo namreč prenašalec okužbe.

Estri
Piva tipa Ale so po naravi malenkost sadna po karakterju. Pri belgijskih in nemških pšeničnih pivih pričakujemo šibko aromo banane. Če v pivu prevladujejo estri oz. sadni priokus, ki popolnoma zasenči slad in hmelj, je težava v fermentaciji. Kvasovke pri svojem delovanju izločajo estre, od seva kvasovk pa je odvisno, kakšna bo intenzivnost izločanja estrov. Splošno pravilo je, da previsoka temperatura fermentacije povzroči višjo prisotnost estrov v končnem izdelku. Naslednjič poskrbite, da temperatura med fermentacijo ne bo previsoka.
Trava
Priokusi, ki morda najbolj spomnijo na vonj sveže pokošene trave, v pivu pridejo do izraza zaradi slabo skladiščenih surovin. Če je slad skladiščen v bolj vlažnih prostorih, se lahko navzame okusa in vonja po vlagi. To se nato prenese v samo pivino. Enako velja za hmelj. V slabo shranjenem hmelju (odprte vreče v nehlajenih, odprtih prostorih) se lahko razvije klorofil, naravna zmes, ki je prisotna v vseh zelenih rastlinah. V izogib priokusu po travi poskbrite, da bodo vaše surovine primerno skladiščene.

Lupina
Priokusi po lupini ali žitih (trpek priokus) se razvijejo pri pivih, ki jih varimo po all-grain metodi. Prisotni so zaradi slabega mletja slada pred drozganjem ali slabega spiranja po njem. Slad je slabo zmlet takrat, ko so v njem prisotni delci lupine. To se pogostokrat zgodi, ko imamo mlin nastavljen preveč na tesno. Namesto da zrno v mlinu samo poči, ga pri bolj ozkih nastavitvah povsem zdrobimo, zraven pa uničimo tudi lupino zrna. Ta se tako znajde v pivini. Bodite pozorni tudi pri spiranju in poskrbite, da to fazo opravite učinkovito. Sledite lahko tudi opisu “Suh in trpek priokus”, ki ga najdete v prejšnjem članku. Trpek priokus lahko povzroči tudi preveč pražen slad. Poskrbite, da pri varjenju uporabite kvaliteten slad.

Zakorakali smo v leto 2022 in s tem je tudi naš portal CraftUnity.si doživel svoje prvo novo leto. Ob tej priložnosti bi še enkrat voščili vse dobro vsem našim članom in bralcem naših vsebin ter se zahvalili za vaše spremljanje, všečkanje in deljenje vsebin.
Zahvala gre tudi vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k nastanku in razvoju tega portala in vsebin. Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalili našima kolumnistoma Klemnu Skubicu (Kuhamo s Klemnom) in Nejcu Nekrepu (Od že(l)je do pivovarne).
-
Delovni čas fizične trgovine
Trgovina je odprta ob ponedeljkih od 6. do 9. ure ter ob četrtkih od 15. do 20. ure. Po predhodnem dogovoru na telefonsko številko 040483256 ali email shop@craftunity.si je možen […]
Portal CraftUnity.si je s svojim delovanjem pričel 24. 7. 2021. V tem času smo na portalu objavili že preko 45 prispevkov, dodali skoraj 15 novih receptur, facebook profil že pridno nabira všečke, konec leta pa smo začeli razvijati tudi instagram profil. Trudimo se ponujati kvalitetno vsebino in pridobivati na prepoznavnosti portala ter vas tako navduševati nad craft pivom in varjenjem piva.
-
Delovni čas fizične trgovine
Trgovina je odprta ob ponedeljkih od 6. do 9. ure ter ob četrtkih od 15. do 20. ure. Po predhodnem dogovoru na telefonsko številko 040483256 ali email shop@craftunity.si je možen […]
V letu 2021 smo izpeljali tudi prvi ALL GRAIN tečaj varjenja piva, ki je naletel na odličen odziv. Uspešno smo se povezali z Društvom ljubiteljev domačega pivovarstva (DLDP), pri čemer bi izpostavili odlično sodelovanje z Juretom iz pivovarne Kralj in Domnom iz pivovarne LOO-BLAH-NAH. Simpatizerje portal pridobiva tudi s strani različnih pivovarn, zavodov, društev in ostalih institucij po Sloveniji.

Konec leta smo prav tako uspešno izpeljali štiri nagradne igre, ki so naletele na odličen odziv. Glavni sponzor nagradnih iger je bila trgovina za prave pivovarje LH Trade, zelo lepe nagrade pa je prispevala tudi pivovarna Maister.
V prihajajočem letu želimo nadaljevati z ustvarjanjem kvalitetne vsebine, pri čemer nam bo na pomoč priskočilo še nekaj z znanjem odlično podkovanih strokovnjakov. Nadaljujemo tudi s povezovanjem s posamezniki in organizacijami tako pri nas kot tudi v tujini, ki so kakorkoli povezane s pivovarstvom.
Obeta se nam nekaj tečajev, za katere je bilo izkazanega zelo veliko zanimanja. V praksi bo zaživela tudi rubrika “Na obisku”. Želimo si, da bi bil v letošnjem letu bolj poln tudi razpored samih dogodkov.
Če vas zanima soustvarjanje portala CraftUnity.si ali imate kakršnekoli ideje za vsebine in izboljšave vas vabimo, da nam pišete na hello@craftunity.si .
Na jutro oz. bolje rečeno poldan po naporni noči, običajno počutje ni najboljše, tudi če se alkoholu v celoti izognemo. Če pri tem še nekoliko bolj intenzivno nazdravimo, pa je seveda naše telo še toliko bolj izčrpano. Poleg rahle zastrupitve telesa je ključen dejavnik, ki vpliva na slabše počutje dehidracija telesa.
Na področju okrevanja po mačku obstaja kar nekaj mitov. Lahko začnemo z legendarnim “klin se s klinom zbija”, obsežnim debatam koliko “ga kdo nese” in “koliko je v kdo formi” ter seveda različnimi “preverjenimi recepti za zdravljenje mačka”.
Najboljša metoda je seveda preventiva. Glede na to, da se nahajamo na portalu pivskih navdušencev seveda ne ponujamo rešitve v obliki izogibanja alkoholnim pijačam.
Dober način, kako telo pripraviti na zabavo je kvaliteten obrok, ki zajema dovolj mastne hrane in vlaknin pred pričetkom uživanja alkohola. Priporočljive so tudi azijske hruške, ki naj bi po raziskavah znižala nivo alkohola v krvi po zaužitju alkoholne pijače. Da bo telo še bolje pripravljeno na naporno noč si lahko pomagamo tudi z dodatki kot so vitamin C in prehranska dopolnila, ki ščitijo in razstrupljajo jetra. Živila ki si jih želimo izogniti so predvsem tista, ki v telesu sprožajo vnetne procese. Lep primer je sladkor.

Pred pričetkom zabave se poizkusimo tudi nekoliko spočiti in sprostiti. To lahko pomeni vadbo v fitnesu, partija tenisa, igra družabnih iger v sproščenem vzdušju, … Pomembno je, da zmanjšamo stres. Tudi izbor družbe v kateri preživimo večer je seveda zelo pomemben.
Med uživanjem alkohola je pomembna redna hidracija telesa, najbolje z vodo, tekom celotno praznovanje. Določen prispevek imajo namesto vode tudi negazirane brezalkoholne pijače. Dobra rešitev so tudi pijače bogate z elektroliti, kot je na primer kokosova voda. Grizljanje različnih prigrizkov upočasni absorpcija alkohola. Če se lotimo slanih prigrizkov nas to naredi žejne, zato je boljša rešitev narezek in zelenjava. K preventivi pripomorejo mlečni izdelki, ki upočasnijo absorpcijo alkohola, zato bi na prvo mesto postavili sir.


Če je med branjem tega prispevka za preventivo že prepozno, čudežnega zdravila za “mačka” sicer nimamo, poznamo pa nekaj načinov, kako ublažimo posledice.
Najprej dobro prezračimo prostor, najbolje še preden se odpravimo spat. Naše telo namreč potrebuje kisik. Klima naprave izsušijo zrak zato niso zaželene.
Ko se zbudimo lahko pomaga čista zelenjavna ali goveja juha. Odlična rešitev je tudi polnozrnat kos kruha z medom. Kruh vpije tekočine iz želodca, med pa predstavlja vir fruktoze. Odlično izbira je tudi sadje. Zajtrku lahko dodamo tudi jajca, kar bo prispevalo k hitrejši presnovi alkohola.

Izotonične pijače bodo pomagale rehidrirati telo in vnesti nekaj prepotrebnih snovi. Lahko zaužijemo tudi že omenjeni vitamin C in vitamin B, ki prispevata k razstrupljanju telesa. Odlična izbira sta tudi voda z limono, ingverjev čaj in zeleni čaj. Zeleni čaj je namreč dober vir antioksidantov. V zeleni čaj lahko dodamo tudi ingver in kumino in tako pomirimo še želodec. Nekateri po naporni noči prisegajo tudi na coca colo, sprite ali vodo z mehurčki. Predvsem je pomembno, da uživamo velike količine tekočine.
Pomaga lahko tudi Virgin Bloody Mary, ki je brezalkoholna različica legendarnega koktejla proti mačku imenovanega Bloody Mary, ki vsebuje paradižnikov sok, sol, poper, worcestersko omako in steblo stebelne zelene.
Čeprav kava sama po sebi ni priporočljiva, saj je diuretik, pa nekateri priporočajo rimsko kavo. To je močna turška ali espresso kava, v katero stisnemo sok četrt ali pol limone in naj bi pomagala pri lajšanju jutranjih težav. Ta nasvet, je priporočljiv le za tiste, ki so jutranje kave navajeni in predstavlja obvezen del njihovega dneva.
Ko smo telesu ponudili hrano in pijačo je čas še za sprehod. Svež zrak in gibanje bosta oskrbela telo s kisikom in zbistrila glavo. Dober vpliv bo pustilo tudi sonce. Za še boljši učinek dodamo še več gibanja oziroma opravimo lahkotnejšo vadbo.
Po sprehodu oziroma vadbi, priporočamo nekoliko konkretnejši, a ne preveč masten obrok. Odlično živilo, ki ga želimo dodate v tak obrok so šparglji, saj vsebujejo aminokisline, ki povečajo hitrost celic, ki sodelujejo pri razgradnji alkohola. Dobra izbira je tudi špinača.
Če je glavobol vseeno premočan, lahko uporabimo analgetiki na osnovi paracetamola, acetilsalicilne kisline pa se je bolje izogibati, saj lahko še dodatno razdraži želodec in poslabša slabost in omotico.
Kdor nestrpno pričakuje način, kako doseči enake občutke kot do sedaj, brez stranskega učinka pa bo moral počakati, da sintetični alkohol Alcarelle doseže zadnjo stopnjo razvoja. Do takrat pa “po pameti”.













