Z velikim zadovoljstvom sporočamo, da smo prvi CraftUnity.si tečaj zapolnili do zadnjega mesta. Za vse, ki ste v skrbeh, gotovo ne bo zadnji. Če vam termin ni ustrezal ali pa ste zamudili prijavo, lahko svoje zanimanje javite na hello@craftunity.si in si tako rezervirate mesto na prihodnjem tečaju.
Skoraj poln pa je tudi tečaj za sodnike po BJCP smernicah v organizaciji DLPD in OL IN. Na tečaj se lahko prijavite vsi, ki želite postati senzorični ocenjevalci piva ali pa ste to že in bi radi obnovili svoje znanje.
Kdaj, kje in kdo?
18. 1. 2022 Razlaga in primer BJCP – Matic Trlep
21. 1. 2022 Craft revolucija, ZDA – Luka Oblak
25. 1. 2022 Nemčija, Češka – Domen Verbič
28. 1. 2022 Anglija, Škotska, Irska – Domen Srebot
1. 2. 2022 Belgija – Jernej Vrečar
4. 2. 2022 Ocenjevanje ONE BEER tekmovanja in zaključek tečaja
Vsa predavanja se pričnejo ob 18:00 uri in bodo trajala približno tri ure.
Lokacija: Pevno pri Škofji Loki (4 min iz centra Loke)
Kaj pa cena?
Cena tečaja je 70,00€.
Prijavnina vključuje:
- nakup vseh tablet z različnimi napakami, ki jih boste spoznali,
- piva, ki jih boste kot predstavnike nekaterih stilov okušali med tečaji, ter
- priznanje za opravljen senzorični tečaj piva po smernicah BJCP.
Prijave so odprte do 31. 12. 2021 izključno na domaci.pivovarji@gmail.com.
Zaradi optimalnosti izvedbe je število mest omejeno na 20 tečajnikov.
Ali lahko pridobljeno znanje kmalu tudi preizkusim?
Poleg sodniškega tečaja, bo na končnem terminu izpeljemo čisto posebno “one beer” tekmovanje. Na tekmovanje se lahko prijavite z enim v naprej določenim stilom piva, v tem primeru je to AMERICAN PALE ALE, 18B.
Število prijavljenih piv je omejeno na 50 prijav.
Ocenjevanje bo potekalo po BJCP programu. To bo priložnost, da novi sodniki praktično preizkusijo pridobljeno znanje, odsodijo prva tekmovalna piva in utrdijo svoje sveže pridobljeno znanje. Ob enem je to tudi priložnost za vse, ki si že dolgo želite čisto prave ocene svojega piva.
Cena prijave piva na tekmovanje je 3€ in se priloži paketu treh steklenic piva namenjenih ocenjevanju.
Vsaka steklenica naj bo opremljena z listkom, ki je pritrjen z ELASTIKO. Na listek napišite svoje podatke.
Prijavite se lahko na email: domaci.pivovarji@gmail.com
Rok za oddajo piv je 15. januar.
Pri varjenju doma se nam marsikdaj kaj ponesreči. Morda se tega zavedamo, morda ne. Težave, ki nastanejo ob varjenju piva, je dobro prepoznati in se naučiti ukrepati, predno je prepozno. Nekatere težave lahko odpravimo, nekatere pa so za našo kuho lahko kritične. Tokrat se bomo osredotočili na vonj piva med fermentacijo. Če ima pivo vonj po kisu ali gnilih jajcih to pomeni, da je nekaj šlo narobe. Skupaj preverimo nekaj razlogov za to.
Težava: Pivo v fermentorju ima vonj po gnilih jajcih.
Povzročitelj 1: Kvasovke. Vonj po gnilih jajcih (vodikov sulfid) je precej pogost pojav pri nekaterih vrstah lager kvasovk. Kvasovke ga proizvajajo kot stranski produkt. To še ne pomeni, da je pivo uničeno. Med zorenjem bo vonj in okus po žveplu izzvenel. Potrebno je, da ste potrpežljivi.
Rešitev: Pivo naj po sekundarni fermentaciji še dozori v steklenicah teden ali dva. Večina vonja in okusa po žveplu bo do takrat izzvenelo.
Povzročitelj 2: Bakterije. Bakterijska okužba se lahko pojavi med fermentacijo, če niste dovolj pozornosti posvetili sanitarnim nalogam. Če niste varili piva tipa lager je velika verjetnost, da je pivo okuženo in tako neprimerno za uživanje.
Rešitev: Pustite, da pivo do konca fermentira. Če vonj po gnilih jajcih ostaja, ga zavrzite. Dejanske rešitve tu žal ni mogoče poiskati. Naslednjič bodite še toliko bolj previdni pri pripravi fermentorja in poskrbite, da je fermentor dodobra očiščen in razkužen. Poskrbite, da boste uporabili prave preparate.
Težava: Pivo v fermentorju ima vonj po kisu/kislem.
Povzročitelj 1: Bakterije. Bolj natančno vinske in mlečne bakterije, ki se pogosto razvijejo v pivovarnah oz. v prostorih kjer varimo pivo. Včasih bo okužba povzročila bolj sladen kisel vonj, spet drugič bolj podoben cidru. Vinske bakterije pogosto povzročijo sluzaste niti po površju piva in motnost kljub večtedenskem fermentiranju/zorenju.
Rešitev: Če niste namensko varili kislega piva in vam okus ter vonj ne ustrezata, potem pivo zavrzite.
Povzročitelj 2: Divje kvasovke in bakterije. Divje kvasovke tipa Brettanomyces so prisotne predvsem na grozdju in pivovarski opremi. Z intenzivnejšo rastjo in razmnoževanjem v večini primerov pričnejo šele po končani primarni fermentaciji. Vonj, ki ga proizvedejo te kvasovke, še najbolj spominja na usnje. Bakterije tipa Pediococcus so še ena izmed vrst bakterij iz družine mlečne kisline. V večini se jih uporablja pri izdelavi kislega zelja. Vonj in okus, ki ga pustijo pivu, je še najbolj podoben kisu. Ravno te bakterije se uporabljajo pri izdelavi Lambicev, tako da niso povsem neuporabne za pivovarsko industrijo.
Rešitev: Če niste namensko varili Lambica in vam okus ter vonj ne ustrezata, potem pivo zavrzite. Pri naslednji kuhi bodite bolj pozorni na čistočo in dodobra razkužite in očistite vse pripomočke, ki jih boste uporabili pri varjenju. Še posebej se posvetite čiščenju fermentorja.
Se spomnite kampanje za pivo Guinness z imenom Every Friday is Black Friday? Ne?
Zanimivo je, da podjetje Guinness nikoli ni izpeljalo te kampanje, temveč so jo oblikovali ljubitelji tega piva. To priča o moči te blagovne znamke, ki je prav gotovo sinonim za temno pivo.
Na spletu obstaja nešteto receptur klonov Guinnessa, a tokrat ne bomo govorili o klonih ali o tem odličnem stoutu. Pogledali si bomo nekaj idej, kako narediti (in spiti) odlično temno pivo.
1. Prava kombinacija sladov
Ko uporabimo manj priljubljene slade, dodamo pivu plasti kompleksnosti in ob enem naredimo pivo nekoliko drugačno. Prav tako je potrebno upoštevati, da nekateri temnejši in temnejši karamelni sladi v prevelikih količinah in kombinacijah poleg barve dodajo tudi slab okus. Izkazalo se je, da je zaradi okusa pivovarjem pogosto všeč BlackSwaen©Honey Biscuit, za bolj polno telo lahko uporabimo GoldSwaen©Light. GoldSwaen©Red je še en slad, ki se tradicionalno ne uporablja, ker preprosto nima velikega vpliva na EBC, vendar v primeru, da nimamo popolnoma neprozornega stouta ali porterja daje čudovit odtenek. Doda tudi nekaj sadnega okusa, skupaj s kristalno karamelo. Običajno v temna piva dodajamo tudi kombinacijo čokoladnega slada BlackSwaen©Chocolate, kot primarni temni slad in malo praženega slada kot je BlackSwaen©Barley. Vse bolj razširjena je tudi uporaba slada PlatinumSwaen©Brown Porter.
2. Kompenzirajmo grenkobo
Ker pražen slad doda nekaj grenkobe, je to smiselno upoštevati pri dodajanju hmeljev. Običajno je dobra orientacija znižanje grenčice pridobljene iz hmeljev za cca. 10–20 IBU.
3. Fermentacija
Če želimo, da slad pride do izraza, je pomembno da je kvas dobro izkoriščen in da fermentacija ne poteka pri previsoki temperaturi. Estri in sadna karakteristika piva morda ni najboljša izbira za stout ali porter.
4. Telo piva brez laktoze
Zaradi vse večjega števila ljudi z intoleranco na laktozo v splošni populaciji je včasih smiselno razmisliti tudi o drugačnih možnostih. Poleg že omenjene rešitve s sladom lahko poskusimo še z ovsom, neslajeno pšenico ali drozganjem pri višji temperaturi, da dobimo več nefermentiranih sladkorjev. Oves je odlična izbira tudi za dodajanje značaja pivu.
5. Kisanje piva
Čeprav prispevek ni namenjen ustvarjanju Guinness klona, ga moramo na tej točki vseeno omeniti. Ena od posebnosti tega piva je namreč ravno kisanje. Morda lahko to preizkusimo tudi pri svojem stoutu, četudi ne gre za klon. O tem kako poteka postopek kisanja piva doma in v pivovarnah, ne da bi pri tem vplivali na vsa piva varjena na isti opremi, pa kdaj drugič.
6. Serviranje
Ko je naše temno pivo končano, ne smemo pozabiti izbrati primernih kozarcev in pravilno servirati piva. Za najboljšo izkušnjo izberemo še primerno hrano in dobimo popolen Black Friday.
Pri varjenju doma se nam marsikdaj kaj ponesreči. Morda se tega zavedamo, morda ne. Težave, ki nastanejo ob varjenju piva, je dobro prepoznati in se naučiti ukrepati, predno je prepozno. Nekatere težave lahko odpravimo, nekatere pa so za našo kuho lahko kritične.
Težava: Kvas je deloval le en dan, nato mehurčki v vehi niso več vidni.
Povzročitelj 1: Kvas ni bil ustrezno pripravljen. Če kvas ni bil pravilno dodan, rehidriran ali pripravljen v starterju, je velika verjetnost, da je to glavni razlog za šibko fermentacijo.
Rešitev: Dodajte nov kvas in ga pred dodajanjem primerno pripravite. Več o pripravi kvasa si lahko preberete v prejšnjem članku, kjer smo se dotaknili ravno njegove priprave. Do članka lahko dostopate tukaj. Prav tako preverite članek, kjer so opisane osnove kvasa.
Povzročitelj 2: Premrzlo okolje. Temperatura je eden izmed glavnih dejavnikov pri uspešni fermentaciji vašega piva. Če se temperatura prostora, kjer se nahaja fermentor, zniža tudi za par stopinj, to lahko povzroči slabšo in zato manj intenzivno fermentacijo. Bodite pozorni, da se prostor ponoči ne shladi preveč, še posebej na to pazite v hladnih zimskih nočeh.
Rešitev: Temperatura prostora med primarno fermentacijo naj bo kar se da stabilna in v okvirih, ki so določeni na embalaži kvasa, katerega ste dodali v pivino.
Povzročitelj 3: Pretoplo okolje. Ravno obratna situacija prav tako negativno vpliva na kvasovke v fermentorju. Pretoplo okolje (nad 24-25 °C) lahko povzroči, da kvasovke predčasno zaključijo svoje delo. To samo po sebi piva ne pokvari, pivo bo še vedno pitno, vendar se pri fermentaciji pri višjih temperaturah sprosti veliko estrov in fenolov, kar privede do neprijetnega priokusa v našem končnem produktu.
Rešitev: Temperatura prostora med primarno fermentacijo naj bo kar se da stabilna in v okvirih, ki so določeni na embalaži kvasa, katerega ste dodali v pivino.
Težava: Prejšnja kuha se je obnašala “tako”, zdajšnja kuha pa se v fazi fermentacije obnaša “drugače”.
Povzročitelj 1: Drugačni pogoji med fermentacijo. Različni tipi kvasov se med fermentacijo obnašajo drugače. Prav tako se enak tip kvasov obnaša drugače, če ste uporabili drugačne surovine. Glavnega povzročitelja tu ni mogoče odkriti.
Rešitev: Bodite potrpežljivi, lahko da z vašim pivom ni nič narobe. Kvasovkam pustite, da opravijo svoje delo – postavili ste jim drugačno nalogo kot prejšnjič.
Povzročitelj 2: Zdravje kvasovk. Če varite enak recept pod enakimi pogoji je možno, da je za drugačno fermentacijo krivo zdravje kvasovk. Lahko, da so kvasovke iz druge, slabše serije.
Rešitev: Če fermentacija poteka dokaj normalno, brez večjih zapletov priporočamo, da kvasovkam pustite še nekaj dni, da opravijo svoje delo. Če pa se ne dogaja nič preverite, ali je kateri izmed teh razlogov krivec za neaktivno fermentacijo.
Mesec november je posvečen ozaveščanju o raku na prostati, mentalnem zdravju oz. zdravju na splošno. V podporo akciji imenovani Movember, si nekateri moški pustijo brke, tudi sicer pa so brki postali sinonim zanj. Poleg ozaveščanja, potekajo v tem času različne akcije z namenom zbiranja denarja. In to je tudi trenutek, kjer se Movember in pivo srečata. Ne glede na to, ali gre za različne dražbe, dobrodelne teke, koncerte in podobno, skoraj vedno je prisotno tudi pivo.
V tovrstno dogajanje, se aktivno vključujejo tudi pivovarne. Nekatere piva izdelajo le kot znak podpore, druge pa del dobička podarijo v dobrodelne namene. Pivovarne vsako leto postrežejo z domiselnimi imeni, dizajni in vsebino. Nekateri pa svojo podporo namesto s sugestvnim imenom in dizajnom odločijo pokazati tudi s sodelovanjem. To sta storili 3 Sheeps Brewing Co. in Lion’s Tail Brewing Co. in zvarili Desserted Imperial Pastry Stout.
Pivovarna Rickards je šla še korak dalje in poleg celotne serije piv lansirala celo kozarec posvečen dogodku.
V The Lord Dudley Hotel v Sydney-u, kjer je najbolj poznan angleški pub v Avstraliji, so se odločili za podoben korak. Pripravili so poseben kozarec, da bodo lahko med pitjem piva imeli brke tako moški kot ženske. Prav tako so namenili 50 centov od vsakega prodanega piva Whale Ale.
Brewdog je znan po deljenju receptur za svoje klone in tudi v primeru movemberskega piva so se držali svoje tradicije. Recepturo za Brewdogov klon si lahko pogledate med recepturami. Brewdog ob pitju tega piva priporoča umešana jajca z zelenjavo, pizzo margarito ali pito iz svežega jagodičevja.
Carlsberg se je na zadevo pripravil nekoliko drugače. Izdali so namreč kolekcijo za britje in nego brade, katerih pomembna sestavina je kar – pivo.
Zelo zanimiva je tudi degustacijska deščica, katere se ne bi branila nobena pivovarna ali lokal. Morda bo prihodnje leto na volju tudi pri nas, letos pa lahko na zabavi preizkusite degustacijski paket.
Zelo zanimiva je tudi pivovarna z imenom Moustache Brewing. Ta je simbolu Movembra posvečena kar celo leto. A to velja tudi za eno od slovenskih pivovarn. Če ne veste za katero, kar brez skrbi, saj boste to izvedeli kmalu.
Ko začenjamo z varjenjem piva je super, če imamo okoli sebe nekoga, ki to že počne. Vsak mali nasvet na začetku pride prav, pa ne samo na začetku.
Moje prvo pivo je bilo zvarjeno 1. 1. 2021. Na to sem bil pripravljen že kar nekaj časa, vendar nisem zbral poguma za to prvo kuho. To ni bila novoletna zaobljuba vendar zaobljuba novoletnega dne, zgodnje jutro me je premagalo. Dovolj je bilo izgovorov, lotil sem se kuhe ter zvaril svoje prvo pivo, lager pivo.
Ker seveda nisem imel praktičnih izkušenj sem se precej lovil, porabil čisto preveč časa ter izgubil kakšen dober živček, kajti nisem vedel kaj so lahko potencialne napake pri samem postopku. Prepričan sem namreč bil, da se mi bo moje pivo ponesrečilo. Motna rjava barva pri pretakanju v fermentor, ogromno usedline, slad zmlet skoraj kot moka, panika o preveliki izpostavljenosti CO2 ter mrzla sparge voda, ki sem jo pozabil segreti. Če preskočim fermentacijo ter zorenje, prvi požirek piva, neopisan užitek, ki pa si ga nisem pustil uživati v celoti saj sem iskal napake v okusu.
Rabil sem nekaj potrditev, nato pa je bil občutek res neverjeten. Takrat sem vedel, da to ni bilo zadnje pivo, ki sem ga zvaril, vendar sem v naslednjih dveh kuhah prišel do odločitve. Začel sem kuhati piva stila ale. Lager namreč potrebuje bistveno več časa za fermentacijo in zorenje na hladnem, jaz pa sem hotel variti čim bolj pogosto.
Tu se je porodila ideja ter želja po eksperimentiranju z okusi. Tu sem si zadal, da bom poskusil vse sam, nebom prekuhaval obstoječih receptov, temveč sam poiskal kombinacije, ki delujejo. Začel sem uporabljati slade, ki niso tipični za varjenje ale stila piv, uporabljal sestavine, ki so mišljene za izdelavo lagerjev pri nizkih temperaturah, sam pa sem jih varil pri visokih. Ko sem se prebijal čez skuhane serije piv sem vsako posebej razčlenil ter jo skuhal večkrat, odvzel določene sestavine, slade, hmelje, ki sem jih kombiniral, eno po eno, da sem res lahko ugotovil kaj vsaka od njih prinese k okusu. Na tak način sem brez kakršnega koli predznanja počasi začel pridobivati izkušnje, z vsako novo serijo pa zelo vneto in neučakano čakal na povratne informacije prijateljev, ki so uživali v mojih novih pivih.
Spomnim se, da sem imel kar nekaj časa izzive z peno. Nikakor je nisem znal do dobra razviti. Ker sem izčrpal vso literaturo, ki mi je bila na voljo, youtube ter forume sem začel v svoja piva pri stekleničenju dodajati več dekstroze, sladkorja, v upanju, da se pena bolje razvije. Sprva je izgledalo, da sem našel rešitev, saj je pena na začetku res prišla hitreje, vendar se je kasneje razvila v pivski vulkan. Takrat si nisem mogel predstavljati, da se rešitev skriva le v parih stopinjah celsius v času zorenja.
Izkusil sem tudi kaj se zgodi, če se pivo okuži ob uporabi novega plastičnega kotla za fermentacijo. Nisem bil dovolj pozoren na prasko v notranjosti, katera se ni razkužila. Rezultat je bil kot, da bi pil pivo z okusom po plastiki. Nato še kaj se zgodi, če stekleničimo v razkuženo steklenico. Poseben dogodek je bil tudi fermentor, ki mu je odpihnilo pokrov zaradi prevelike količine piva, močne fermentacije ter premalo prostega notranjega prostora. Pa še nezgoda mnogih domačih pivovarjev – kvasovke, ki niso bile aktivne. Odkljukal sem tudi izkušnjo nerazporejenega batch priminga.
Mislim, da bi lahko še lep čas pisal o kiksih ter spodrsljajih. Vendar me je vsak od njih, bika kakršen sem, lačnega rešitve in novih uspehov popeljal naprej. Danes sem razvil strast do eksperimentiranja z različnimi žiti, tipi ječmenov, dodatki, sadjem ter zelišči. Varjenje je postala moja strast. Ne morem opisati vseh občutkov ob tem, to je postalo nekaj kar mi pomeni vse. V začetku letošnjega leta niti pomisliti nisem upal, da bi lahko bil kjer sem danes.
Da je temu tako, pa se imam seveda zahvaliti tudi dobrim ljudem okoli sebe, cvetkam, brez katerih ne bi bil tako daleč na svoji poti, mojih prijateljev, družine ter projekta PONI RRA LUR, o katerem bom povedal več na slednjič, do takrat pa na zdravje.
Pri varjenju doma se nam marsikdaj kaj ponesreči. Morda se tega zavedamo, morda ne. Težave, ki nastanejo ob varjenju piva, je dobro prepoznati in se naučiti ukrepati, predno je prepozno. Nekatere težave lahko odpravimo, nekatere pa so za našo kuho lahko kritične. V seriji člankov bomo skupaj spoznali nekatere bolj pogoste težave, s katerimi se domači pivovarji srečujejo, predstavili pa vam bomo tudi možne načine, kako te težave odpraviti.
Težava: Kvas sem v pivino dodal dva dni nazaj, dogaja pa se nič.
Povzročitelj 1: Fermentacija je lahko odsotna zaradi različnih razlogov. Če v kipelni vehi ni videti mehurčkov, to lahko nakazuje na slab stik med veho, čepom in pokrovom fermentorja. Fermentacija tako lahko poteka, vendar CO2 ne uhaja iz fermentorja.
Rešitev: Tehnično gledano s končnim izdelkom ne bo nič narobe. Naslednjič bodimo pozorni le na to, da veho bolje pritrdimo ali zamenjamo del, ki je zamašen.
Povzročitelj 2: Slab kvas. Ko fermentacija v pivini ne poteka, je krivec najbolj pogosto ravno kvas. Če je bil suhi kvas pravilno pakiran in shranjen, bi moral biti za fermentacijo primeren vsaj dve leti. Če pa uporabljate kvas, ki je prišel prilepljen na prašno konzervo sladnega ekstrakta obstaja precej velika možnost, da le-ta ni bil primerno shranjen ter zato ni primeren za uporabo. S kvasom je potrebno ravnati pravilno in ga hraniti v hladnem prostoru, najbolje v hladilniku. Prav tako mu je potrebno zagotoviti primerne pogoje za množitev. Nekatere vrste suhih kvasovk je potrebno rehidrirati, spet druge lahko samo potresemo po vrhu pivine, vendar s to metodo morda ne dobimo primernih rezultatov. Najbolje je, da kvas pred dodajanjem v pivino rehidriramo in pripravimo na delovanje v pivini. Več o kvasu si lahko preberete tukaj.
Rešitev: V kolikor fermentacija ne poteka tako kot bi morala predlagamo, da kvas pred uporabo rehidrirate. To storite tako, da v manjšo posodo dodate cca 2 dcl vode pri cca 20 °C in v to vmešate suhe kvasovke. Počakate dobrih 15 min, da se kvasokve “zbudijo” in nato mešanico vlijete v pivino. Enako velja za tekoče kvasovke. Število kvasovk je precej višje v tekoči obliki kot v suhem pakiranju. Pred dodajanjem v fermentor jih je potrebno prebuditi v “starterju”. To pomeni, da vsaj 24 ur pred dodajanjem v fermentor ločeno v približnu 1 L vode zavremo dobrih 100 g sladnega ekstrakta (cca 20 min), ga ohladimo na sobno temperaturo in vanj dodamo kvasovke. Erlenmajerico pokrijemo z aluminijasto folijo in vsebino premešano na cca. 30 min. To najbolje storite z magnetnim mešalom. Po 24 urah na sobni temperaturi vsebino dodamo v fermentor, kjer je pivina prav tako ohlajena na sobno temperaturo.
Povzročitelj 3: Mraz. Pogoji za fermentacijo so lahko v vašem prostoru prehladni. Večina Ale kvasovk pod 15 °C ne deluje več optimalno. Če kvasovke rehidrirate v topli vodi in jih dodate v hladno pivino, jih s tem šokirate. Da se privadijo na precej hladnejše okolje potrebujejo čas. To lahko zamakne proces fermentacije.
Rešitev: Fermentor prestavite v toplejši prostor ali ga segrejte. Poizkusite uloviti temperaturo, ki je napisana na vrečki kvasa, ki ste ga uporabili.
Povročitelj 4: Temperatura dodajanja. Ste vodo ohladili na primerno tempearturo predno ste dodali kvas? Če je bila voda prehladna (pod 15 °C), bodo kvasovke ostale zlepljene. Polna rehidracija ne bo dosežena. Če ste jih dodajali v prevročo vodo (nad 35 °C), pa bodo kvasovke “opečene” oz. jih bomo ranili. Fermentacija tako ne bo uspešna. Prav tako bodo kvasovke neuporabne, če jih boste dodali v vodo za rehidracijo in nato to mešanico zavreli. Kvasovke s tem ubijete.
Rešitev: Uporabite nove kvasovke in jih dodajte v pivino.
Klemen je ponovno tukaj z novim receptom. Tokrat se je poigral s tekočim sladnim ekstraktom in iz njega naredil čokoladni sufle.
Navedene sestavine zadoščajo za 5 porcij.
| Sestavine | Potek dela |
| 80 g rumenjakov (približno 4 rumenjaki) 125 g beljakov (približno 4 beljaki) 70 g sladkorja 70 g masla 275 g čokolade (70%) 1 žlica kakava 35 g gustina/škroba 40 g pivskega ekstrakta (z malo vsebnostjo hmelja oz. brez vsebnosti hmelja)* 5 aluminijastih modelčkov za sufle 20 g masla sobne temperature (za namastiti modelčke) | Rumenjake, sladkor in maslo sobne temperature penasto stepamo približno 5 minut. Nad vodno paro stopimo čokolado, ki ji primešamo žlico kakava. Stopljeno čokolado z metlico zmešamo v jajčno-sladkorno maso. Nato dodamo še pivski ekstrakt in škrob ter dobro premešamo, da dobimo homogeno zmes. V drugi posodi stepemo beljake, da dobimo kompakten sneg (približno 3 minute), ki ga previdno vmešamo v našo čokoladno maso. Aluminijaste modelčke namastimo z maslom in nadevamo z maso (pomagamo si lahko s dresirno vrečko). Pečico nastavimo na ventilacijski program in jo segrejemo na 190°C. Sveže sufleje pečemo 6 minut. Ostanek mase za sufleje lahko v modelčkih zamrznemo v skrinji. Pred peko jih odtajamo in spečemo po zgornjih navodilih. |
*Pri uporabi pivskega ekstrakta bodimo pozorni na količino hmelja, ki ga izdelek vsebuje. Če je vsebnost hmelja velika, se lahko zgodi, da prekrije okus čokolade.
Poleg lahko postrežemo marinirano jagodičevje (maline, borovnice, jagode ipd.)
Energijska vrednost obroka: življenje je prekratko, da bi šteli kalorije.